Slo-Tech - Danes je Ustavno sodišče strankam v postopku razposlalo sodbo v zvezi z zahtevo Informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij.

Sodišče je v sodbi v glavnem sledilo sodbi ECJ iz aprila letos in ugotovilo, da gre pri hrambi, kot smo jo poznali do sedaj za popolnoma nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti iz 38. člena ustave.

Ustavno sodišče tako z dnem objave sodbe v Uradnem listu (najverjetneje naslednji torek) razveljavlja celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in operaterjem nalaga takojšnje uničenje na tej podlagi zbranih...

BBC - Aprila letos je peterica ameriških internetnih gigantov - Google, Microsoft, Facebook, Yahoo! in Twitter (na sliki) - britanski notranji ministrici Theresi May (njihov Vinko Virant, na drugi sliki) poslala skupno pismo. V njem so zapisali, da ne želijo sodelovati v napovedanem vladnem programu nadzora interneta, ker bi bilo to "tehnično težko izvedljivo" in "zelo drago" obenem, ker "tega ne počne nobena demokratična država", vsekakor pa bi bil to "slab zgled za ostali svet". Pismo je posebej pomenljivo, ker je Edward Snowden dva meseca kasneje razkril, da omenjena podjetja (sans Twitter) vse vse to pravzaprav že počno.

O britanskih težnjah smo že pisali ravno lani tega časa. Vlada je takrat razgrnila nov...

Slo-Tech - Kot smo pisali minuli mesec, so naši severni sosedje šele s prvim aprilom letos uvedli obvezno retencijo prometnih podatkov - podatkov o pošiljatelju, prejemniku, trajanju klica, ter lokaciji kličočega, klicanega oz. pošiljatelja ter prejemnika sms ali mms sporočila, podatkov o identiteti statičnih in dinamičnih ip številk. Nevladne organizacije so na predvečer začetka priredile žalne maše za zasebnost v več večjih mestih, ter seveda napovedale vložitev pobude za oceno ustavnosti, v upanju, bo njihovo ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof, tudi VfGH) ugotovilo neustavnost blanketnega in nediskriminatornega zbiranja izjemno obsežnih, podrobnih in vseobsegajočih podatkov o vseh državljanih. Pritožbo je podpisalo več kot 11.000 državljanov (izgubljenih pol tokrat ni bilo) ter še čez 100.000 njihovih spletnih kolegov, pridružila pa se jim je tudi sosednja zvezna dežela Avstrijska Koroška.

Ustavni sodniki so ta torek odločili, da zadevo posredujejo na Sodišče EU (CJEU), v obliki ti.

Heise - Na splet je pricurljalo poročilo nemškega Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno kazensko pravo, ki je po naročilu nemškega pravosodnega ministrstva izvedel raziskavo o vplivu hrambe prometnih podatkov na boj proti kriminalu. Odkrili so, da ukrepi hranjenja prometnih podatkov ne pripomorejo k večji preiskanosti ali preventivi pred kriminalnimi dejanji, zato niso smiselni. S tem so posredno potrdili pravilnost odločbe nemškega ustavnega sodišča, ki je marca 2010 zakon o hranjenju telekomunikacijskih prometnih podatkov iz leta 2008 razglasilo za neustaven zaradi nesorazmernega poseganja v zasebnost posameznika.

Spor med notranjim in pravosodnim ministrstvom se s tem zaostruje. Spomnimo, da je...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji teden, je v četrtek MVZT organiziralo javni posvet na temo novele Zakona o elektronskih komunikacijah.

Na posvetu se je izkazalo, da Peter Pavlin s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva ni edini v tej državi, ki meni, da so z implementacijo direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov odpadli vsi pomisleki glede zasebnosti državljanov.

Predstavnika Policije (Toni Kastelic in Vojko Urbas iz GPU) sta tako povedala, da si je policija spremembo predstavljala predvsem v vlogi varovanja človekovih pravic, saj naj bi s trajno hrambo podatkov o dodeljenih IP naslovih in času dodelitve izven zbirke podatkov vzpostavljene za namene obvezne hrambe operaterjem omogočili izpolnjevanje zahtev policije brez brskanja po prometnih podatkih (katerih baza v primeru dostopov do interneta trenutno vsebuje podatke o dodeljenih IP naslovih, trajanju povezave ter identiteti naročnika). Identifikacija naročnika internetnega priključka...

EDRI - Kot poročajo na EDRI, je Ciprsko vrhovno sodišče 1. februarja letos ugotovilo, da so nekatere določbe ciprskega zakona o obvezni hrambi prometnih podatkov protiustavne.

Sodišče je odločalo na podlagi pritožbe štirih državljanov, ki so trdili, da je imela policija v več primerih do prometnih podatkov nezakonit dostop. Sodišče je ugotovilo, da je policija prometne podatke sicer pridobila na podlagi sodnih odredb, vendar so bile le-te v primeru treh pritožnikov nezakonite in jih je vrhovno sodišče zato razveljavilo.

26. januarja 2011 pa je nemška zvezna agencija za boj proti kriminalu (BundesKriminalAmt) pripravila analizo policijskih statistik, ki kaže, da je hramba prometnih podatkov v primeru pregona hujših kaznivih dejanj neučinkovita.

Kljub hrambi prometnih podatkov je policija zabeležila več hujših kaznivih dejanj. Leta 2009 so tako zabeležili 1.422.968 hujših kaznivih dejanj, leta 2007 pa le 1.359.102. Prav tako je policija po uvedbi hrambe prometnih podatkov razrešila manj...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je v začetku tedna nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko "povzročila...

Slo-Tech - Kot poročajo na Spiegel.de, je obvezna hramba prometnih podatkov v Nemčiji padla. Tako je namreč danes odločilo nemško ustavno sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov, združenih v civilno iniciativo Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Prvi uspeh s pobudo je skupina pritožnikov dosegla že 27. februarja 2009, ko je nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu ocenilo, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren in predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, odločanje o zadevi pa je preneslo na ustavno sodišče sodišče.

To pa je danes presodilo, da obvezna hramba prometnih podatkov v trenutni implementaciji predstavlja kršitev nemške ustave; podatkov se zato ne sme več beležiti, že zabeležene podatke pa je potrebno izbrisati. Ustavno sodišče se sicer ni postavilo na stališče, da je potrebno...

Slo-Tech - Kot poročajo na Open Rights Group in v nekaterih medijih, je romunsko ustavno sodišče pred kratkim razveljavilo zakonske določbe, ki opredeljujejo obvezno hrambo prometnih podatkov v Romuniji.

Pobudo za presojo ustavnosti z 28. členom romunske ustave, ki zagotavlja tajnost komunikacij, je dala romunska nevladna organizacija, ki se je pred tem obrnila tudi na varuha človekovih pravic.

Podoben postopek trenutno poteka tudi v Nemčiji ter na Irskem.

Kaj pa Slovenija?

Schneier.com - Obiskovalci spletne strani trgovskih podjetij Kmart in Sears so bili med aprilom 2007 in januarjem 2008 povabljeni, da sodelujejo v raziskavi potrošnikov. Za sodelovanje so dobili 10 USD, namestiti pa so si morali program, ki naj bi jih vključil v "skupnost" in zbiral njihove osebne podatke.

Vse lepo in prav, dokler se ni izkazalo, da je omenjeni program zbiral kar precej osebnih podatkov. Med drugim tudi podatke o receptih za zdravila, e-naslove, nakupe na ostalih spletnih straneh in celo bančne podatke.

Po pritožbi dveh članov "skupnosti" je ameriška FTC od Searsa zahtevala, da zbrane podatke uniči ter v primeru, da nameravajo z zbiranjem podatkov ponovno začeti, stranke obvesti kaj točno njihova programska aplikacija počenja.

Morda pa bo naslednja različica programa z zbranimi bančnimi podatki in nakupnimi preferencami že kar sama, brez posredovanja uporabnika, opravila najustreznejši nakup...

EPIC - 25. junija 2009 je ameriško Vrhovno sodišče presodilo, da intimna preiskava 13-letne učenke s strani zaposlenih na šoli predstavlja nedovoljen poseg v njeno zasebnost.

Pritožnico iz Arizone so uslužbenci šole preiskali na podlagi izjave nekega učenca, da naj bi omenjena skrivala tablete analgetika Ibuprofena. V okviru preiskave so jo slekli in jo temeljito preiskali, vendar pri njej niso našli nikakršne nedovoljene substance.

Vrhovno sodišče je skoraj soglasno (za odločitev je glasovalo 8 sodnikov, eden je bil proti), presodilo, da je bila preiskava izredno vsiljiva, kljub temu pa po mnenju sodišča šolski uslužbenci niso civilno odgovorni, saj v času preiskave ni bilo povsem jasno, da je takšna preiskava nezakonita.

Šolsko osebje je v postopku sicer trdilo, da so tovrstne preiskave nujne zaradi preprečitve zlorab drog in zdravil in da morajo šolski uslužbenci imeti pravico proste presoje glede tovrstnih preiskav, če se v šolskih okoljih želijo soočiti s problemom drog in...

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

Slo-Tech - Na e-demokracija.si so objavili pogovor z mag. Andrejem Tomšičem, državnim nadzornikom na uradu Informacijskega pooblaščenca. Pogovor je potekal o obveznem hranjenju prometnih podatkov, katere določila na področju hrambe prometnih podatkov internetnih komunikacij, so v Sloveniji stopila v veljavo včeraj, dotaknil pa se je tudi problematike zasebnosti na delovnem mestu.

V pogovoru je Andrej Tomšič nanizal nekaj razmišljanj na temo za kakšne namene se lahko ti podatki uporabljajo, kako hramba vpliva na človekove pravice, kako se bodo kriminalci izognili takšnemu nadzoru, stroških hrambe in učinkovitosti takšnega nadzora. Tomšičev sklep je, da hramba prometnih podatkov prinaša velike stroške, a malo učinka.

Slo-Tech - 15. januarja 2009 je Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Reklos and Davourlis v. Grčija odločilo, da fotografiranje novorojenčkov v porodnišnici brez soglasja njihovih staršev predstavlja kršitev 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Primer sta sprožila grška starša, katerih otrok se je rodil leta 1997 v zasebni porodnišnici v Atenah. Novorojenček je bil v sterilnem inkubatorju, porodnišnica pa je najela profesionalnega fotografa, ki je novorojenčka fotografiral in to kljub temu, da sta starša nasprotovala vstopu fotografa v sterilno območje.

Starša sta nato od vodstva porodnišnice zahtevala izročitev negativov fotografije, ker pa je vodstvo to zavrnilo, sta vložila civilno tožbo. Tožbo je nato zavrnilo tudi Kasacijsko sodišče Grčije.

Starša sta se zato pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je presodilo, da poseg v zasebnost predstavlja že samo dejanje fotografiranja brez soglasja in ne šele objava fotografije, ter posledično...

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do...

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...

Slo-Tech - V začetku februarja 2004 so na Infoworld objavili članek o IBM-ovi napravi TotalStorage Data Retention 450.

V članku so zapisali, da IBM skuša "zaseči razvijajoči trg hrambe (prometnih) podatkov, ki nastaja z novo zakonodajo". Njihov proizvod naj bi podjetjem pomagal pri spoštovanju pravil in v prmeru sodnih sporov. Naprava vsebuje tudi programsko opremo, ki zagotavlja "da podatki, ki so predmet pravne preiskave niso izbrisani".

Vendar pa je v tistem času v EU veljala Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/EC, ki je določala da komunikacij in prometnih podatkov ni dovoljeno shranjevati brez soglasja uporabnika, razen za potrebe prenosa ali upravljanja s prometom ter zaračunavanja storitev, oziroma v primeru zakonite sodne odredbe.

A iz "naših" ust v božja ušesa. 25. marca 2004 je bila sprejeta Deklaracija o boju proti terorizmu, v kateri je na strani 4 napisano priporočilo, naj se preuči predloge za vzpostavitev pravil za obvezno hrambo prometnih...

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:

• obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
• čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
• povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
• omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
• obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...

Slo-Tech - Tokrat vas na Pipin odprti termin izjemoma vabimo v SREDO 7. decembra ob 19.00, ko bo Andraž Sraka - sistemski inženir in skrbnik internet omrežja Sinfonika d.d predaval o (ne)zmožnosti tehnične izvedbe predlagane direktive o retenciji komunikacijskih podatkov.

23. novembra se je končala akcija zbiranja podpisov proti uvedbi obvezne hrambe prometnih podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah s predajo le teh predstavnikom Evropskega parlamenta. Kaj pomeni hramba prometnih podatkov? Kako bo ta prizadela nas uporabnike javnih internetnih in telekomunikacijskih omrežij in kako ponudnike le teh storitev.

Bo hramba prometnih podatkov res le preventiva v boju zoper terorizem in kriminal? Na predavanju bo predstavljena evropska direktiva iz tehničnega vidika in kako naj bi se le ta izvajala. Kakšne podatke bi naj hranili ponudniki internetnih in telekomunikacijskih storitev in kakšen izziv bi naj predstavljala hramba teh podatkov za daljše časovno obdobje, zakar se zavzemajo...

Slo-Tech - DELO je v petek, 25. novembra 2005 na strani 16 objavilo kratko novico o tem, da je Združenje glasbenih in filmskih založnikov CMBA, katerega člani so Sony, Disney, BMG, EMI in podobne korporacije, na evropske parlamentarce naslovilo pismo, v katerem jih prosi, naj se zavzamejo za ohlapnejšo razlago direktive o hranjenju telekomunikacijskih podatkov. Združenje si namreč obeta, da bi bilo s pomočjo prometnih podatkov lažje preganjati kršitelje avtorskopravne zakonodaje, predvsem uporabnike P2P omrežij.

Da se na tem področju morda dejansko obetajo spremembe in da se prometni podatki v EU ne bodo hranili le za potrebe boja proti terorizmu, pač pa tudi boja proti nelegalnemu izmenjevanju avtorsko zaščitenih datotek preko P2P omrežij, pa kaže tudi novica objavljena na Open Rights Group.

Omenjena organizacija namreč poroča, da je komite Evrospkega parlamenta za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 24. novembra podprl idejo o razširitvi seznama "resnih kaznivih...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...

Slo-Tech - Evropski minister za pravosodje ter Evropska komisija želijo kot ukrep v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu uvesti hranjenje podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah vseh Evropejcev.

Iz shranjenih prometnih podatkov bo mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je komu telefoniral ali poslal elektronsko sporočilo, kdo in kdaj je obiskal katero spletno stran ter celo to, kje se je kdo nahajal, ko je imel s seboj svoj mobilni telefon. Telekomunikacijske družbe ter ponudniki internetnih storitev bi morali shranjevati vse podatke o svojih strankah. Dostop do njih bi imeli evropski organi pregona ter...

Wired News - Wired poroča, da je Nathan Eagle, raziskovalec na MIT, nedavno končal projekt v katerem je spremljal življenjske navade in vedenjske vzorce stotih posameznikov ter na podlagi tako zbranih podatkov uspel s 85-odstotno zanesljivostjo predvideti ravnanje posameznika v naslednjih trenutkih oziroma bližnji prihodnosti.

Stotim posameznikom (študentom in zaposlenim na MIT) so bili razdeljeni mobilni telefoni Nokia 6600, na katerih je bila nameščena programska oprema, ki je glede na uporabo določene bazne postaje beležila lokacijo uporabnika ter preko vmesnika bluetooth iskala ostale preizkusne uporabnike, ki se morebiti nahajajo v dosegu modrozobega signala.

S tako zbranimi podatki, ki so jih dopolnjevali še podatki o opravljenih klicih, času pogovora ter zavrnjenih klicih, je Eaglu uspelo z metodami data mining-a predvideti ali se bo denimo določena oseba s prijatelji zvečer odpravila ven. Zbrani podatki so omogočali tudi vpogled v odzive posameznikov na določene dogodke ter...