Spiegel Online - Nemški Spiegel je pridobil dokumente, ki dokazujejo, da je NSA ni vohunila le v evropskih krogih v Bruslju, kar je bilo doslej že znano, temveč tudi po več veleposlaništvih v ZDA ter v Združenih narodih. Lani septembra jim je uspelo zlomiti šifriranje, ki ga OZN uporablja za zaščito svojih videokonferenčnih sistemov. Mimogrede so ugotovili še, da so podobno poizkušali tudi Kitajci, kar naj jim doslej še ne bi uspelo. Kitajci so navedbe zanikali in trdijo, da v OZN niso poizkušali vdreti.

Nadalje v časniku ugotavljajo, da je NSA prisluškovala komunikacijam evropskih veleposlaništev v Washingtonu, saj so pridobile dostop do njihovih VPN-jev. Skupaj z organizacijo CIA naj bi NSA vodila tudi Special Collection Service, ki obstaja v 80 ameriških veleposlaništvih in konzulatih po svetu in omogoča...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

Slo-Tech - V brazilskih šolah v 5560 občinah bodo namestili 350.000 namizij z Linuxom, kar bo, pravijo, najobsežnejši tovrstni dogodek na svetu. Projekt ne bo stal več kot 50 dolarjev na sedež. Brazilsko ministrstvo za izobraževanje s tem projektom namerava z opremo za virtualizacijo pretvoriti posamezen računalnik v do deset neodvisnih delovnih postaj, ki bodo poganjale Linux in bodo služile milijonom otrok. Programsko opremo bosta dobavila Userful in ThinNetworks, medtem ko bodo Positivo, Daruma in Itaultec poskrbeli za strojno opremo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je na oblast prišel leta 2003, si vse od začetka mandata prizadeva za razporeditev poceni računalnikov po šolah, a projekti zaradi takšnih in drugačnih preprek niso uspevali. Leta 2006 so zagnali nacionalni program za izkoreninjenje nepismenosti Um Computador por Aluno, ki je nekakšen soroden projekt OLPC-ju, a je vse skupaj zastalo. Premikati se je začelo šele sedaj, ko je vlada zagotovila, da bo tudi...

Slashdot - Ministrstvo za informacije in komunikacije v Vietnamu je izdalo dekret, da bodo odslej vse državne službe uporabljale izključno Linux na svojih računalnikih. Presečni datum so postavili na 30. junij 2009, ko bo moralo 100 odstotkov strežnikov v IT-oddelkih vladnih agencij uporabljati odprtokodno programsko opremo. Prav tako bo moralo 100 odstotkov IT-osebja poznati osnovno uporabo teh izdelkov, polovica pa jih bo morala obvladati. V načrtih do konca letošnjega leta so še nekoliko smelejši, saj nameravajo 70 odstotkov vseh državnih računalnikov opremiti z odprto kodo. Do konca prihodnjega leta se bo moralo tudi vso osebje usposobiti za delo z odprtokodnimi programi.

Slashdot - Pregovorno varčni in pedantni Nemci so izračunali, da je odprtokodno programje cenejše od lastniškega. Medtem ko ostala ministrstva porabijo do 3000 evrov na namizje, je zunanje ministrstvo znesek uspelo oklestiti za trikrat in je tako najvarčnejše, a hočejo še dlje. Doslej so na GNU/Linux prestavili štiri tisoč računalnikov (približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov), do naslednjega poletja pa nameravajo presedlati na vseh enajst tisoč sistemih, ki jih imajo v uporabi po svetu.

Začetek vpeljave Linuxa sega v leto 2001, ko so se odločili z odprto kodo opremiti vse ključne informacijske sisteme, ki zagotavljajo internetno povezavo in elektronsko pošto. Z uspešnim zaključkom projekta so leta 2004 sprejeli odločitev, Linux razširiti tudi na vsa namizja vseh zaposlenih. Glavna težava, priznavajo, ni bila tehnični, ampak človeški faktor, saj informatiki novega sistema niso poznali. Varčevanje je varčevanje in Nemci so jih odpeljali na tečaj uporabe Linux strežnikov in...

Slashdot - Brazilsko šolsko ministrstvo je predstavilo nekaj številk o projektu ProInfo, ki bo do leta 2009 zagotovil 52 milijonom šolarjev poleg odprtokodne programske opreme tudi računalnike z dostopom do svetovnega spleta. Do konca letošnjega leta bodo z operacijskim sistemom Linux Educacional 2.0 opremili 29.000 učilnic, kar bo zadostovalo za 36 milijonov šolarjev. Načrt predvideva do konca leta 2009 namestitev v 53.000 učilnicah, kar pa naj bi bilo dovolj za 52 milijonov šolarjev.

Predvidevajo, da bo v vsaki učilnici nameščen strežnik in 7 terminalov, kar bo zagotavljalo 15 uporabniških mest, v ruralnih območjih pa bodo strukturo učilnic prilagodili. Glede na to, da je novic o množičnih...

Slashdot - Neodvisni IT svetovalec Ricardo Gonzalez je na avstralski Linux konferenci (linux.conf.au) v svojem govoru med drugim povedal, kako preko 23,000 računalnikov z Linuxom uvajajo v filipinske šole. Tamkajšnja ministrstva se vedno bolj zavedajo, koliko jim, kljub nizkemu vložku, lahko prinese odprtokodna platforma, hkrati pa se vodilne v državi osvešča, da na tržišču poleg Microsoftove programske opreme obstajao tudi brezplačne alternative.

Izvorna novica.

News.com - V Münchnu so lokalne oblasti, sicer z enoletno zamudo, pričele z migracijo na Linux, ki bo po predvidevanjih trajala tja do polovice leta 2009.

Zamudo so "zakrivili" prepiri okoli programskih patentov v EU, podaljšana pogajanja in podaljšan pilotni program. Zaradi določenih programov, ki jih je možno poganjati samo na Windows operacijskem sistemu, ne bo možna popolna migracija, načrtujejo pa migracijo 80% vseh računalnikov, ki jih uporabljajo lokalne oblasti. V prehodnem času bodo na okoli 14.000 računalnikih uporabljali pisarniški paket OpenOffice, letos pa naj bi v celoti na Linux preselili 200 računalnikov.

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...