DARPA - Ameriška agencija za vojaške raziskave DARPA je sprožila nov program za razvoj umetne inteligence, vreden dve milijardi ameriških dolarjev.

Sredi lanskega leta je kitajska oblast začrtala širokopotezno strategijo, s katero želi državo do leta 2030 zavihteti na vodilno mesto v industriji umetne inteligence. Kopica tamkajšnjih socialnih eksperimentov kaže, da ne gre za prazne besede. To je v Združenih državah povzročilo veliko vznemirjenja, saj država na tem področju nima krovne strategije, podobne kitajski, temveč pobudo pri razvoju prepušča zasebnim podjetjem. Naposled so meseca maja v Beli hiši priredili srečanje s predstavniki industrije, na katerem je padlo nekaj

Slashdot - Pred davnimi časi, vse od pradavnine, smo imeli ime. Edini podatek, ki nas je identificiral, je bilo osebno ime. To je bilo tako samoumevno, da se še danes nihče ne sprašuje, kako se je Sokrat pisal. Plemiči so šele v 12. stoletju ugotovili, da je fino imeti tudi družinsko ime, ki gre iz generacije v generacijo, in počasi so se začeli uveljavljati priimki. Sprva kot kazalec geografskega porekla ali pa kot patronimični pridevki (tak sistem imajo Islandci še danes, tako da se Olafov sin piše Olafsson, hči pa Olafsdóttir), šele pozneje so se uveljavili družinski priimki - v nekaterih državah šele v 19. stoletju. Od takrat so nas dodobra etikirali še z drugimi številkami, ki nas bolj ali manj enolično identificirajo. Leta 1976...

The Register - Ameriški vojaški pogodbenik Lockheed Martin je objavil, da je prejel naročilo v vrednosti 31 milijonov dolarjev, v katerem od njega Pentagonova DARPA pričakuje ponovni izum interneta. Skupaj z Microsoftom, Anagranom, Juniper Networks, LGS Innovations in Univerzo Stanford naj bi Lockheed poskušal razviti nov Military Network Protocol, ki bi lahko nadomestil TCP/IP, hkrati pa bo varnejši, imel možnost določanja alokacije pasovne širine in možnost določanja prioritete prometa na podlagi pravic uporabnikov in posameznih enot omrežja. Kot pravijo v Lockheedu, nove grožnje in napadi terjajo revolucionarne koncepte zaščite, kar naj bi dosegli s tem projektom. Spomnimo, da je tudi predhodnika interneta Arpanet sprva DARPA razvijala za vojsko, pa so ga hitreje pograbili akademiki. Se zgodovina ponavlja?

Wired Blog - Ameriška vojaška razvojna agencija Darpa se ponovno loteva razvoja stvari, ki bi jih marsikdo uvrstil v domeno znanstvene fantastike. Po tem, ko so na njihovih natečajih uspeli razviti učinkovito umetno inteligenco za vodenje vozil, bo tokrat agencija poskušala razviti "radikalne nove postopke" za gašenje požarov - s poudarkom na besedi radikalno.



Če so se gasilci v preteklosti zanašali na različne kemikalije in mešanice le-teh za gašenje požarov, mnogo katerih je strupenih ali nevarnih za okolje (predvsem za ozonsko plast), namerava Darpa izkoriščati dejstvo, da so plameni v svojem bistvu hladna plazma iz prostih elektronov in počasnejših pozitivnih ionov. Večina plamenov namreč ne more obstajati brez stabilne...

Slo-Tech - Kaj je Fahrenheit 451? To je temperatura, pri kateri zagori knjiga in zgori. Je tudi simbol na čeladah gasilcev, ki skrbijo, da so vse knjige sežgane. Roman Fahrenheit 451 je tudi dokument časa, oziroma refleksija občutljivega pisateljevega duha: Hitlerjevi zažigi knjig, Stalinovo preganjanje pisateljev (Bulgakov), McCarthyev lov na čarovnice in spoznanje o gromozanski moči jedrske bombe. Fahrenheit 451 je tudi knjiga posvečena ljubezni do knjig in znanju, ki je v njih.

Guy Montag, ki si s ponosom nadene čelado, na kateri je plošček s številko 451, je gasilec. Njegova plemenita služba je zažiganje knjig. Prav ste prebrali, naloga gasilcev je podtikanje požarov, ne gašenje. Mimogrede, gasilci so bili ustanovljeni leta 1790, z "namenom, da bi v kolonijah požigali knjige z angleškim vplivom. Prvi gasilec: Benjamin Franklin". "Delo je prijetno. V ponedeljek sežigamo Millaya, v sredo Whitmana, v petek Faulknerja, spremenijo se v pepel in potem zažgemo še pepel. To je naše uradno...

engadget - Vsem znana tekma DARPA Challenge, ki se je lansko leto prvič končala uspešno s prečkanjem puščave, je razpisala novo tekmovanje, ki se bo začelo 7. novembra 2007 v simuliranem urbanem okolju. Veliko težja naloga torej. Če vas sodelovanje pri tem mika, si oglejte pogoje, pacifiste pa velja opozoriti, da ima vse skupaj vojaški značaj.

Če vas sodelovanje z vojsko moti, si lahko ogledate japonske robotoborbe, še bolj mirovniško usmerjeni pa si oglejte, kako skušajo robote učiti na enak način, kot mi svoje otroke: z učenjem.


Za moški del populacije so Korejci razvili novo verzijo androidke, ki je skoraj...

CNN.com - Štiri robotsko vodena vozila so brez vsakršne pomoči človeka končala 132 milj dolgo dirko Grand challenge po puščavi Mojave, ki jo sponzorira agencija ameriškega obrambnega ministrstva DARPA.

Po lanskem polomu, ko cilja ni videla niti ena ekipa, je Pentagon podvojil nagrado na 2 milijona dolarjev (kar verjetno niti ne pokrije stroškov izdelave) in upal na višjo tehnično dovršenost robotov ter kanček sreče. Na cilj je najhitreje prišel predelan Volkswagnov Touareg, ki ga je z vso potrebno tehniko opremila in ojačala ekipa Stanfordske univerze. Najbolj zahtevna naloga je bila napisati sofisticiran software, ki je vozila vodil mimo mnogih ovir, skozi tunele, hribe ...

Uspeh je zaprl usta tudi vsem...

Slo-Tech - Ker se v zvezi s prestrezanjem interneta v Sloveniji spleta precej mitov, si morda velja pogledati kakšna je tehnološka plat nadzora. Pri tem je potrebno poudariti, da imajo preiskovalni organi na podlagi zakonov in v primeru sodnega naloga pravico prestrezati internetne komunikacije. Nazakonito prisluškovanje pa je kaznivo. Problem pa je kako preprečiti oziroma sploh odkriti zlorabe.

Prestrezanje. Prestrezanje telefonskih komunikacij je mogoče izvesti tako, da se prestreza samo povezavo osumljenca. Pri internetu pa je to malce težje, saj se podatki ne prenašajo po "liniji", pač pa preko paketkov. Prestreči je torej potrebno vsak paketek posebej in pogledati ali je paketek del komunikacije, ki jo želimo prestrezati ali ne. Če je, ga prestrezna naprava shrani, sicer pa zavrže. Z drugimi besedami - v tehničnem smislu se nad paketki izvede filtriranje. Možna zloraba? Možna zloraba je, da se paketkov, ki ne ustrezajo filtru ne zavrže, pač pa da se jih shrani ali pošlje na nadaljno...

več strani - Pred mnogimi, mnogimi leti, ko so prvič naredili avtomobil, so si njegovi izumitelji kot prvo "krmilo" izbrali človeka. Nato so si v sredini dvajsetega stoletja ljudje začeli zamišljati, da bodo avtomobili prihodnosti leteli in se sami upravljali. Ta misel, ki je mnoga leta bila le plod domišlije premnogih piscev znanstvene fantastike, pa se lahko prav kmalu tudi dejansko uresniči. In kdo bo za to zaslužen? Sicer posredno, a vseeno - vojska.

Cilj Grand Challange projekta, ki so ga razpisali pri DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency), je namreč razviti vojaško vozilo, ki ga bo upravljal računalnik in ki bo lahko brez človeške posadke krožilo po sovražnem teritoriju in se, seveda brez strahu pred človeškimi izgubami, bojevalo s sovražnikom. DARPA, ki s tem projektom poskuša pritegniti posameznike v ta projekt, je dodala še lepo nagrad (en milijon dolarjev), določila pravila in uradno odprla tekmovanje.

Uradna tekma se je odvijala včeraj, 13. marca 2004, a, kot je bilo...

Slashdot - Izšla je nova različica priljubljenega operacijskega sistema OpenBSD - 3.3, ki slovi predvsem po hitrosti in zanesljivosti, zato je pogosto nameščen na strežnikih. Sistem je brezplačen, zato si ga lahko prenesete iz zrcalnih strežnikov.

Nova različica je izšla kljub nedavnemu sporu z ameriško vojaško agencijo DARPA, ki je prenehala financirati projekt. OpenBSD 3.3 prinaša paleto novosti in izboljšav na področju stabilnosti, vključuje nove tehnologije, kot sta ProPolice in W^X ter še marsikaj.

Linux Today - Ameriška vojaška raziskovačna agencija DARPA se je odločila, da v prihodnje ne bo več investirala v razvoj varnega, prostega operacijskega sistema OpenBSD. Razlog za nenadno odločitev je prispevek enega ključnih razvijalcev, Thea de Raadta, v The Globe and Mail of Toronto, kjer naj bi omenjeni programer izrazil svoje nasprotovanje vojni.

Sredstva v višini 2,3 milijona USD so bila namenjena varnostnim izboljšavam sistema OpenBSD. Po besedah de Raadta je bilo od leta 2001 porabljenih 85 odstotkov denarja, od tega približno 1 milijon za plače razvijalcev OpenBSD in pol milijona za splavitev projekta OpenSSL, ki se uporablja pri šifriranju podatkov. DARPA je sicer znana predvsem po razvoju prvega omrežja za vojaške namene (ARPANet), ki se je nato prelevil v internet. Klik!