Phys.org - Raziskava, v kateri so združili moči University of Maryland, State University of New York in Nasin Goddard's Space Flight Center je ugotovila, da je rast novih gozdov na našem planetu več kot nadomestila drevesa, ki so padla pod človeško roko. Natančneje za 7,1 %. Ugotovitve so seveda v navzkrižju s splošnim prepričanjem, da se globalna poraščenost zmanjšuje, saj smo v zadnjih desetletjih precej dobro obveščeni o tem, kako smo uspeli opustošiti deževne gozdove.

Raziskovalci so pri tem uporabili podatke šestnajsterice vremenskih satelitov, pridobljene med leti 1985 in 2016. V tem obdobju je po njihovih ugotovitvah površina novozaraslih območij relativno presegla površine posekanih gozdov za 2,24 milijona kvadratnih...

CNet - Znanstveniki so uspeli posneti izbruh podvodnega vulkana West Mata, ki leži dober kilometer pod površjem Tihega oceana na območju Fidžija, Tonge in Samoe. Odkrili so ga maja letos, s pomočjo podvodnega robota z imenom Jason pa so napravili spektakularen posnetek erupcije od blizu. Gre za najgloblji vulkanski izbruh, ki je bil kdajkoli zabeležen na filmski trak. Ker je na tej globini hidrostatski tlak tako visok, da skoraj v celoti kompenzira vulkanski izbruh, so lahko kamero poslali povsem v bližino, kar je drugod nemogoče.

Kljub veliki globini in kislosti morja območje ni nenaseljeno. Biologi so tam našli razne rakce, ki so uspevali prav v bližini izbruha. Sedaj primerjajo njihovo DNK...

Slashdot - GLAST (Gamma-ray Large Area Space Telescope) je teleskop, ki ga je NASA izstrelila lani in po vesolju opreza za gama sevanjem. Ti žarki niso nič drugega kakor fotoni z zelo visoko energijo, ki nastajajo na različne načine, običajno ob radioaktivnem razpadu nestabilnih jeder. GLAST sicer prvenstveno strmi v oddaljeno vesolje, a je v prvih 14 mesecih delovanja zaznal tudi 17 izbruhov gama sevanja na Zemlji. Nekateri izmed teh, ki so sicer vedno nastajali med nevihtami, so vsebovali celo podpise, značilne za anihilacijo antimaterije. Med dvema nevihtama naj bi tako zaznali emisije gama žarkov intenzitete, ki jih lahko pojasnimo le z anihilacijo pozitronov, so objavili v četrtek na...

Slo-Tech - Misijo Ulikses sta NASA in Evropska vesoljska agencija začeli oktobra 1990, torej pred davnimi 18 leti. Takrat so v vesolje izstrelili orbiterja, ki je naprej švignil mimo Jupitra, nato pa ja pričel krožiti okrog Sonca z afelijem petih astronomskih enot. Z dvema iz berilijevega bakra grajenima antenama opremljeno plovilo je zbiralo podatke o izbruhih gama žarkov, o Sončevih južnem in severnem polu, kometu Hyakutake, katerega rep je slučajno preletelo leta 1996, Jupitru ter kometih McNaught-Hartley in McNaught. Življenjsko dobo misije so podaljšali štirikrat, nazadnje prav do marca 2009.

Sedaj se misija počasi dokončno zaključuje. Zadnji načrtovani kontakt s plovilom bo 30. junija 2009,...

Slashdot - Na Kurilskim otokih, kjer sicer pogosto vre tudi v metaforičnem smislu, saj status najjužnejših otokov v tem arhipelagu kljub ruski jurisdikciji ni povsem definiran - zahtevajo jih tudi Japonci, je 12. junija po 20 letih mirovanja izbruhnil vulkan Saričeva. To samo po sebi ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi tedaj Mednarodna vesoljska postaja ravno preletela območje in snemala. Tako je nastalo nekaj spektakularnih posnetkov vulkanskega izbruha, ki so jih objavili v današnjem Daily Mailu in na Nasinih straneh. Klik!

Slashdot - Letos mineva 400-letnica uporabe teleskopov, s katerimi se je prvi začel igrati Galileo Galilei, in prav Telescopio Nationale Galileo na Kanarskih otokih poroča o najbolj oddaljenem izbruhu gama žarkov doslej. V četrtek so namreč z Nasinim Swiftom zaznali eksplozijo umirajoče zvezde, kasneje pa so izračunali, da gre za zelo oddaljen dogodek. Izračuni s Telescopio Nazionale Galileo kažejo, da je imel izbruh rdeči premik 8,1, kar ustreza razdalji več kot 8,0 gigaparsekov. To pomeni, da se je zgodil, ko je bilo vesolje staro zgolj rosnih 630 milijonov let - sedaj jih šteje okrog 14 milijard. Znanstveniki so nad odkritjem navdušeni, saj kaže, da so se že zelo zgodaj začele formirati prve zvezde...

Discovery News - Vesoljski teleskop Hubble je med trki galaksij posnel številne fotografije, ki so omogočile nastanek izčrpnih albumov, v katerih si silovite dogodke lahko tudi ogledate. "Gravitacijski ples", kot ga je imenoval Lars Lindberg Christensen iz Evropske Vesoljske Agencije, se odvija na stotine milijonov let.

Ne glede na mogočne podobe, pri takšnih dogodkih zvezde znotraj galaksij ne trčijo, saj so predaleč narazen. V trku so neposredno udeleženi le plini in prah, kar ustvarja strahovite udarne valove.

NASA - Znanstveniki so pred štirimi dnevi ob umiranju zvezde zabeležili rekordni izbruh gama žarkov. Velikanska eksplozija, ki je bila od nas oddaljena 7.5 milijard (!) svetlobnih let, je bila tako svetla, da je bilo za kratek čas možno videti njen blisk tudi s prostim očesom.
Iz oddaljenosti v svetlobnih letih lahko sklepamo, da takrat, ko se je eksplozija dejansko zgodila, Zemlja še ni obstajala.



Omenjeni izbruh je sprožil detektorje na samodejnem Nasinem satelitu Swift, s katerim jim je uspelo posneti dogajanje. „Najprej smo mislili, da je nekaj narobe s satelitom,“ je dejal Neil Gehrels...

Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

Hubble Site - NASA je v sodelovanju z ESA, CFHT in NOAO izdala sliko spiralne galaksije, ki je najpodrobnejša doslej. Sestavljena je iz 51 Hubblovih fotografij, ki so bile povezane s pomočjo podatkov iz različnih observatorijev na tleh. Vse potrebne informacije so bili pridobljene med leti 1994 in 2003. Barva galaskije predstavlja vidni spekter in je dobljena s kombinacijo podatkov modrega, zelenega, rdečega ter infrardečega (near infrared) dela spektra, slika pa v originalu meri 16.000 slikovnih pik v dolžino in 12.000 v širino (prilepljena slika je pomanjšana in velika zgolj 290 KB). Če vas zanimajo izvirniki, jih lahko najdete na strani Hubble Site, potrebno pa je opozorilo, da je...

Slo-Tech - Po dolgih letih, prestavljenih in odpovedanih odpravah je bila v četrtek ob 20. uri po našem času kljub nekoliko slabemu vremenu izstreljena ameriška raketa Atlas 5, na njenem krovu pa sonda New Horizons ali po slovensko Nova obzorja, ki bo kot prva letela mimo 5 milijard km oddaljenega planeta Pluton, njegove lune Haron in mogoče tudi mimo katere od dveh novoodkritih lun. Po tem...

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

Slo-Tech - Za spremembo bomo danes začeli povsem matematično. Wolfram Research poroča, da so iskalci Mersennovih praštevil v projektu distributiranega izračunavanja GIMPS (deluje na podobnem principu kot SETI in Folding), verjetno našli 42. znano Mersennovo praštevilo in največje praštevilo doslej. Verjetno zato, ker morajo eksponent -- ki ga za zdaj še nočejo izdati, ve pa se, da ima število manj kot deset milijonov števk v decimalnem zapisu, torej je med 24.036.584 in 33.219.253 -- še dodatno preveriti, da izključijo možnost napake pri izračunu Lucas-Lehmerjevega testa.

Zanimiv podvig je uspel Joséju Gómezu-Rodríguezu in njegovi ekipi z madridske univerze, ko so uspeli posneti fazne spremembe...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

Australian IT - Že spet gre za neko financirano študijo. Neka skupina avstralskih znanstvenikov je ugotovila, da lahko mobilni telefoni povzročajo glavobole, kar naj bi bila posledica povečanja alfa žarkov, ki naj bi nalagali možganom "večje breme". Ravno zato primerjava s hipnozo, saj avtor študije navaja, da ima hipnoza na možgane podobne posledice - povečanje alfa žarkov. Uredu, si rečem, ter si mislim svoje, za vas pa klik!