Slo-Tech - Črne luknje že desetletja niso zgolj teoretično koncept, temveč dobro podkrepljeno fizikalno dejstvo. Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe), se imenujejo črne luknje preprosto zato, ker so tako videti. Od koder ne more niti svetloba, je pač črno.

Včeraj smo dobili prvo fotografijo črne luknje oziroma najbližji približek tega (znanstvena objava). Dogajanja za dogodkovnih horizontom, torej za mejo, od koder niti svetloba ne more pobegniti, seveda ne moremo fotografirati. Lahko pa fotografiramo dogajanje v okolici, ki je prav tako spektakularno. Nekatere črne luknje so bolj umirjene, zlasti velike pa so pogosto divje pošasti, ki nebrzdano...

Slo-Tech - Znanstveniki na Stanfordu so pokazali, kako lahko komercialna optična vlakna uporabimo kot poceni seizmografe, ki lahko zaradi svoje razvejanosti po nekem območju zbirajo informacije, ki so redko postavljenim klasičnim seizmografom nedosegljive. Uporabili so 4,8 kilometra dolgo napeljavo optični vlaken na Stanfordu in ugotovili, da lahko z njimi učinkovito ločijo potrese od ostalih vibracij, ki jih povzročajo promet in ostale človeške dejavnosti.

Nekaj podobnega sicer naftna industrija že počne, a optična vlakna najprej fiksirajo na površino ali jih zalijejo z betonom. Le tako so lahko prepričani, da je njihovo premikanje posledica potresov. Optična vlakna za internetni promet pa...

New Scientist - Kitajski znanstveniki na Univerzi v Nanjingu so uspeli izdelati črno luknjo, ki se obnaša kot prava, vesoljska črna luknja, a na našo srečo to velja le za elektromagnetno valovanje, zaenkrat v mikrovalovnem spektru. Črna luknja, ki požira mikrovalove, za požiranje ne uporablja gravitacije, ki bi bila dovolj močna za ukrivljanje žarkov, temveč elektromagnetno valovanje preprosto absorbira. Teoretičen del izdelave naprave sta v začetku leta v članku predstavila Evgenij Narimanov in Aleksander Kildišev z Univerze v Purdueju. Znanstvenika sta bila tudi presenečena, da je do dejanske izvedbe prišlo že tako kmalu po objavi članka. Črna luknja je sestavljena iz 60 kolobarjastih trakov,...

Nobelov sklad - Švedska kraljeva akademija znanosti ta teden objavlja letošnje dobitnike Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razkrili dobitnike nagrade za medicino, ki gre v roke treh ameriških znanstvenikov, katerih delo je pripomoglo k razumevanju, kako telomere in encim telomeraza ščitijo kromose. V torek pa je sledila za naše strokovno področje pomembnejša razglasitev, saj smo izvedeli, kdo prejme Nobelove nagrado za fiziko. To prejmejo Willard S. Boyle in George E. Smith (vsak četrtino) za iznajdbo CCD-senzorja in Charles K. Kao (polovico) za pomembna odkritja na področju prenosa svetlobe v optičnih vlaknih.

Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, ki jih ščitijo pred škodljivimi...

Wired News - Črne luknje so zanimiva vesoljska telesa, ki so dobile ime po svoji barvi. Skupna značilnost vseh črnih lukenj je, da imajo na majhnem prostoru nagneteno tako veliko maso, da je njihova ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. Ker je ta večno ujeta in ne more pobegniti z njih, jih ne vidimo in so črne. Doslej so vse opažene, ali bolje rečeno odkrite, črne luknje lahko razvrstili v eno izmed dveh kategorij: malo, kjer so bile črne luknje od 3- do 20-krat težje od Sonca, ali supermasivne, ki so milijonkrat masivnejše. Vmesne velikosti niso našli, čeprav so špekulirali o obstoju tudi lukenj te velikosti.

Sedaj so bojda našli prvo, ki ustreza tej definiciji. V galaksiji, ki je od nas oddaljena 290 milijonov svetlobnih...

ScienceDaily - Odkriti eno črno luknjo je relativno enostavno (nenazadnje, ena naj bi bila kar v središču skoraj vsake galaksije), odkriti binarni sistem dveh črnih lukenj pa se smatra kot eno izmed najtežjih opravil astronomije - velike so namreč samo kot kakšen sončni sistem, zato je razločevanje med dvema (in ne preprosto sklepanje, da gre za eno črno luknjo) še toliko težje. Vendar bi naj znanstvenikom iz Tucsona uspelo identificirati takšen binarni sistem.

Črni luknji, ki zaokrožita druga okrog druge približno vsakih 100 let, se vrtita s hitrostjo kar 6000 kilometrov na sekundo (za primerjavo, naše Sonce se vrti okrog središča naše galaksije s hitrostjo 220 kilometrov...

Overclockers Australia - Medtem ko tudi naši ponudniki interneta po sramežljivih začetkih vedno odločneje ponujajo optiko, če seveda živite v četrti, ki so jo že uspeli razkopati, je njena razširjenost na Daljnem vzhodu v vzponu. Na prvem mestu v svetovnem merilu je Južna Koreja, kjer ima 12,2 % prebivalcev optično povezavo, 10,5 % kabelsko in 8,4 % DSL. Tako ima npr. več Korejcev optično povezavo kot ima sploh katerokoli širokopasovno povezavo Grkov, Poljakov, Slovakov, Turkov ali Mehičanov. Na drugem mestu so Japonci z 10,2 % optike, 9,6 % DSL in 3,1 % kabelskega interneta. Med Evropejci je na prvem mestu Švedska z šestimi odstotki, medtem ko ima Norveška najvišji delež širokopasovnih povezav (optika, DSL in kabel skupaj) na svetu. Klik!

Nature - V laboratorijih Univerze St. Andrews v Veliki Britanji so ugotovili, da lahko poustvarijo črne luknje oziroma umetno dogodkovno obzorje. Odveč je pripomniti, da pri poustvarjenih dogodkovnih obzorjih ne gre za takšne razežnosti, kot jih lahko opazujemo v vesolju. Znanstveniki jih opisujejo kot "žepne" izdaje ter jih smatrajo za "popolnoma neškodljive".

Ulf Leonhardt je skupaj s kolegi pokazal, da utripanje svetlobe po optičnem kablu lahko vpliva na druge valovne dolžine svetlobe podobno, kot se to dogaja pri "običajni" črni luknji. Laboratorijske različice črnih lukenj naj bi omogočale, da znanstveniki preizkusijo ključni vidik njihove teorije: ali so zares popolnoma črne, ali pa oddajajo določene delce in sevanje?

...

Slashdot - Znanstveniki evropske vesoljske agencije ( ESA) so v laboratoriju izmerili gravitacijski ekvivalent magnetnega polja. Pod posebnimi pogoji je učinek veliko večji kot predvideva splošna teorija relativnosti, kar bi seveda lahko predstavljalo pomemben mejnik pri iskanju oz. oblikovanju kvantne teorije gravitacije.

V eksperimentu so znanstveniki uporabili kolobar superprevodne snovi, katerega so rotirali do 6500 obratov na minuto. Vrteči se superprevodniki ustvarjajo šibko magnetno polje, t.i. Londonov moment. V pričujočem eksperimentu pa so raziskovalci preverjali domnevo, ki pojasnjuje razliko med izmerjeno maso Cooperjevih parov (nosilci električnega toka v superprevodnikih) in njihovo predvideno maso na...

Google News - V središču naše galaksije so poleg črne luknje odkrili več ducatov novih zvezd. Zvezde naj bi bile nastale manj kot svetlobo leto stran od črne luknje, kar je presenetljivo, saj so črne luknje ponavadi znane kot uničevalne, omenjena nova odkritja pa so dokazala nasproten primer. Znanstveniki domnevajo, da velike količine plinov, ki so dovolj oddaljene od črne luknje in krožijo okrog nje, lahko pripomorejo k nastanku zvezd.

Odkrila sta jih Sergei Nayakshin z britanske univerze in Rashid Sunyaev z inštituta za fiziko Max Plank v Nemčiji s pomočjo rentgenskega observatorija. Nove zvezde naj...

The Register - Nedavno je mednarodni ekipi astronomov uspelo s H.E.S.S. (High-Energy Stereoscopic System), skupino štirih teleskopov v Nambiji, posneti prvo sliko supernove v gama delu EM spektra. S tem so dokazali, da so supernove eden izmed mnogih virov kozmičnih žarkov, visokoenergijskih žarkov, ki nas vsakodnevno bombardirajo.

Kaj je pri tem tako posebnega? Gama žarki imajo to nerodno lastnost, da prehajajo skozi skoraj vsako snov in jih je tako skoraj nemogoče "ujeti" ter upodobiti. Tokrat so si pomagali s sevanjem Čerenkova. Na kratko, to je sevanje, ki ga snov odda, če jo preleti nabit delec s hitrostjo večjo kot je hitrost...

The Register - Če se bo trend nekaj zadnjih dni nadaljeval, mogoče v bližnji prihodnosti ne boste obiskovali več Slo-techa, ampak Slo-nano-tech. Mogoče res prikazano malce karikirano, samo dejstvo, da postaja nanotehnologija čedalje pomembnejši del našega življenja, pa verjetno postaja več kot jasno.

Da je področje res "vroče", potrjuje tudi sledeča novica. Raziskovalci "mazurske skupine" na Harvardu so namreč izdelali nanovlakna, ki imajo v premeru manj kot znaša valovna dolžina svetlobe, ki jo prenašajo. Princin prenosa po teh, 50-nanometrskih vlaknih silicijevega dioksida je usmerjanje svetlobe po površini, zaradi upogljivosti in nespremenljivega premera pa je tudi izgub malo ali skoraj nič.

Praktična uporaba odkritja se bo pokazali v informacijski tehnologiji in biomedicinskih ter sorodnih vedah. Z zmanjševanjem velikosti senzorjev, ki se uporabljaji sedaj, se bo predvsem povečala komplianca pacientov, kar pomeni, da bo tehnologija olajšala muke široki populaciji.

Poleg tega je treba...

New Scientist - Sicer nisem kvantni fizik in nikakršen znalec, toda tole je tudi zame zelo zanimivo.

Erwin Altewischer in njegova ekipa na univerzi Leiden na Norveškem so ugotovili, da kvantno povezani fotoni v parih lahko prehajajo tudi skozi kovino, ne da bi pri tem bila povezava prekinjena in brez ločitve fotonov. Še pred kratkim časom so mislili, da se povezava pri prehodu prekine in da so vezi veliko bolj šibke kot so se izkazale kasneje.

Pare fotonov so pošiljali skozi tanko plast zlata. To zlato je bilo dovolj debelo, da skozi ni prepuščalo svetlobe. Imelo je luknje velikosti 200 nanometrov, kar je premalo za valovno razliko svetlobe. Kako so potem fotoni "gradniki svetlobe" lahko šli skozi boste vprašali? Ko je fotonski par zadel ob zlato so se proizvedli plazmoni, ki so se lahko stisnili skozi luknjice in na drug strani zopet ojačali in oddali fotone, ki pa so bili na začudenje in veselje znanstvenikov še vedno povezani. Kaj jim to odkritje pomeni verjetno še dolgo ne bomo izvedeli, vemo...

Tweak3D - Ko sem šel malo na lov za novicami, sem na Tweak 3Dju opazil novico o gigabitni internetni povezavi za domače uporabnike. Vse kar sem lahko naredil je, da sem se smejal... no, pa nadaljujmo. Pravijo, da optična vlakna morda le niso samo daleč oddaljene sanje, temveč, da se znajo dokaj kmalu pojaviti tudi pri domačih uporabnikih, saj so se, po besedah predstavnika podjetja Optic Solutions, cene optičnih vlaken močno znižale in se še vedno nižajo. Prav tako se širijo tudi proizvodnje zmogljivosti optičnih vlaken. Po njegovih besedah je edino vprašanje v primerjavi optičnih vlaken z kabelskim internetom in xDSLom cena namestitve in ne cena vlaken! Prenos podatkov po optičnih vlaknih pa dosega tudi hitrosti 10 gigabitov na sekundo. Še vedno pa je ta novica novica za od Slovenije razvitejši svet ter za prebivalce območij z večjo gostoto prebivalstva, tako da bomo mi še kar nekaj časa "kleli" počasne Dial-up in ISDN povezve....