Slo-Tech - Ker so različne geopolitične zadeve v zadnjih letih močno dvignile cene surove nafte in derivatov le-te, so izboljšani načini pridobivanja nafte pozitivna novica za žepe potrošnikov, a na žalost precej manj razsveseljiva za okolje. Tako so kanadski in turški znanstveniki močno izboljšali pridobivanje nafte iz naftnega skrilavca, kar bo pomenilo, da bo več kot bilijon naftnih sodčkov (več kot trenutno dokazane naftne zaloge Savdske Arabije), ki ležijo pod nogami Američanov in Kanadčanov, še dolgo poganjala svetovno gospodarstvo. Trenutni postopek je nadvse ekonomsko potraten, saj je potrebno za izčrpavanje nafte segreti zemljo na 480 stopinj celzija in vložiti veliko energije, proizvede pa le malo uporabne nafte.

Nov postopek pa si pri taljenju skrilavca pomaga s poceni železovim prahom, ki veliko bolj enakomerno razporedi temperaturo, ki jo v zemljo dovedejo električni grelniki, enakomerna razporeditev toplote pa močno zniža potrebno energijo za segrevanje in poveča delež uporabne...

Slashdot - Proteini, ki jih lahko najdemo v aligatorski krvi, bi lahko v prihodnosti predstavljali vir za naslednjo generacijo antibiotikov. Že v preteklih študijah se je izkazalo, da imajo aligatorji izredno močan imunski sistem, ki pa ima še dodatno dobro lastnost - proti virusom, bakterijam in glivicam se lahko učinkovito bojuje tudi brez predhodne izpostavljenosti le-tem, kar je pogosto predpogoj pri človeku, če želi imeti možnost preživetja nevarnejših virusov.



Tokrat pa so se znanstveniki osredotočili na levkocite v aligatorjevi krvi, iz katerih so nato izločili proteine in jih podvrgli bakerijam. Izkazalo se je, da lahko že majhne količine teh proteinov uničijo marsikatero bakterijo,...

Slashdot - Skladno s povečano osveščenostjo do okolja in pripravljenostjo vlaganja denarja v razvoje novih tehnologij, znanstveniki odkrivajo vedno nove načine pridobivanja energije - najnovejši način je tako pridobivanje energije iz dežnih kapljic. Za slednjega so zaslužne piezoelektrične lastnosti PVDF plastike, ki ob deformaciji oziroma pritisku proizvede električni tok - v laboratorijskih pogojih je znanstvenikom tako uspelo s kapljicami največje debeline (5 mm) pridobiti 12 mW električne energije oz. 1 µW neprekinjene električne energije.


Trenutni rezultati tako še ne zagotavljajo komerialne rabe, saj razen prvih laboratorijskih raziskav znanstveniki niso opravili še...

Slashdot - Microsoft razvija programsko opremo, ki bo zaslon razdelila na dva dela, vsak od njiju bo imel svoj operacijski sistem, aplikacije, tipkovnico ter kurzor. Po potrebi bo možno preiti tudi na drugo polovico ekrana, s čimer se bo odprla pot do deljenja datotek. Seveda si oba uporabnika še vedno delita isti računalnik, s čemer Microsoftovci želijo ponuditi poceni rešitev malim podjetjem, šolam in drugim ustanovam v revnejših državah. Trenutni prototipi delujejo na 19-palčnih zaslonih, vendar naj ne bi bilo težav tudi na 15- in 17-palčnih modelih.Več v izvorni novici.

Neowin - Po besedah Neowin.net bosta obstajala dva modela. Oba bosta velika za približno en paket žvečilnih gumijev, razlika pa bo v zmogljivostih.

Močnejši brat, 300mW model, bo 'popil 10 mililitrov metanola, z enim polnjenjem pa bo to zadostovalo za kar 60 ur predvajanja glasbe z mp3 predvajalcem, osnovanim na trdem disku (iPod, Creative Zen in njima podobna druščina).

V mlajšega bratca boste lahko nalili 3,5 mililitra metanola, ker je dovolj za 100mW moči, to pa zadostuje za še vedno osupljivih 35 ur predvajanja glasbe na enakem sistemu, kot je opisan zgoraj.

Slo-Tech - Kaj bo nadomestilo premog in nafto, ko bo teh surovin zmanjkalo?

Mnogi vidijo rešitev v fuziji - zlivanju lahkih atomskih jeder v težja, pri katerem se sprošča ogromno energije. Primer takega "reaktorja" je naša zvezda Sonce, ki nas pošteno greje že milijone let. Znanstveniki vsega sveta že dolgo proučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Pogoji pri katerih reakcija poteka so namreč skorajda nedojemljivi - na Zemlji je potrebna temperatura (za zlivanje vodikovih izotopov devterija in tritija) okoli 100 milijonov stopinj Celzija! Kljub velikim težavam, s katerimi se srečujejo pri doseganju teh pogojev, pa že za letošnje leto načrtujejo začetek gradnje poskusnega reaktorja fuzijske elektrarne.

Prav z namenom približati evropski fuzijski program širši javnosti je v teh dneh na ogled razstava na to temo. Razstava FUSION EXPO je na ogled od 21. do 31. marca 2005 v preddverju stavbe TR/3 (Trg republike 3, Ljubljana), vsak dan od 9h do 18h....

Slo-Tech - Razvoj baterij kot predmetov, ki shranjujejo energijo oziroma jo "proizvajajo", se očitno le odvija nekoliko hitreje, čeprav že dolgo nismo zasledili nobene konkretne inovacije, ki bi bila dovolj majhna, močna in poceni.

Toshiba je pred kratkim razvila nove gorivne celice, ki delujejo na metanol, kar po domače pomeni, da, ko se "baterija" izprazni, zopet napolnimo rezervoar z metanolom, kar je nadvse uporabno, saj pomeni, da nimamo nič več dolgotrajnega poljnjenja.

Zaenkrat je podala Toshiba naslednje podatke o novem izdelku:

• Masa: 8,5 g
• Moč: 100 mW, (kar zadostuje za poganjanje MP3-predvajalnika),
• Kapaciteta: naprimer 20 ur delovanja MP3-predvajalnika,
• Uporaba: Dovolj majhna in lahka,...

Slo-Tech - Obstajajo poročila iz 16. in 17. stoletja, po katerem so Inki računali z nekakšnimi kamenčki na kamniti plošči, ali kar v prahu na tleh. Priprava naj bi se imenovala jupana, kako se jo uporablja (torej algoritma, ki stoji za njo) pa tedanji poročevalci španskemu kralju niso opisali.

Štiristo let kasneje je nek Italijan ugotovil, da so pri seštevanju verjetno samo prekladali kamenčke po sledečem algoritmu: vzemi proč en kamenček "iz kleti" in enega "iz pritličja" ter ju nadomesti z enim "v prvem nadstropju". Ko na ta način prestaviš vse kamenčke, torej dva v dveh zaporednih nadstropjih nadomestiš z enim iz nadstropja višje (ta označuje naslednje število v Fibonaccijevem zaporedju), si izračunal, pa naj bodo števila še tako velika!

Računanje izključno s seštevanjem v obliki štetja do 2 in dvigovanja ter polaganja kamenčkov je bilo v ozadju inkovske matematematične znanosti. Fascinantno!

MSNBC - Gorivne celice, ki bodo nekoč morda izpodirinile baterije in akumulatorje v elektronskih napravah so vedno bližje dejanski uporabnosti. O tej iznajdbi smo že pisali, a do sedaj so se zadeve že precej spremenile.

Gorivne celice proizvajajo elektriko s preprosto kemično reakcijo alkohola metanola. Kemična reakcija poteka iz metanola in nekaj drugih snovi, nastajajo pa elektroni, protoni, ogljikov dioksid in voda. Protoni izhajajo iz celice skozi posebno membrano, elektroni stečejo po žicah in ustvarijo električni tok, vode je samo kapljica na dan in izhlapi, ogljikov dioksid pa se izloči v zrak.

Gorivne celice se že uporabljajo recimo v avtomobilih, bolnišnicah in drugih strokah, toda le-te celice so velike kot pralni stroji oziroma kot počitniške prikolice, podjetje MTI Micro, ki vključuje tudi podjetji Casio in Motorola, pa se z okoli 45 zaposlenimi ukvarja z minituarizacijo teh naprav. Optimistično napovedujejo, da bodo prve take celice pripravljene na prodajo leta 2004. Več o tem...

Purdue - Na tej strani lahko zasledite, kako bodo delovali novi ventilatorji. Zadevice naj bi delovale na piezoelektričnem učinku. Zgledale naj bi kot množica majhnih kovinskih paličic (debeline, recimo, človeškega lasu) ter se med dvema kovinama premikale na podlagi piezoeletričnega učinka. Taki ventilatorji naj bi bili idealni za hlajenje v notesnikih, kjer za navadne "ball bearing" ventilatorje ni več prostora. Namesto običajnih 300 mW moči naj bi ti ventilatorji porabili kar 150x manj, kar znese 2 mW. V prodaji naj bi bili čez dve leti, žal pa na strani še ni slike, kako naj bi te enote izgledale.