Slo-Tech - V začetku tedna smo bili priče nenavadnemu dogodku: iz dveh različnih smeri sta skorajda istočasno prišli najavi o nameri ustanovitve domače zveze društev, ki bi skušala ešport pri nas uveljaviti kot športno panogo in dogajanje dvigniti na višjo raven. Čeprav imata Slovenska e-športna zveza (SEZ) in E-športna zveza Slovenije (EŠZS) zelo podobne cilje, pa ne gre za isti entiteti, kar boleče kaže na razklanost domače ešportne scene.

Profesionalno tekmovalno igranje računalniških in videoiger, oziroma na kratko ešport, se kot drugod po svetu krepi tudi pri nas in v zadnjih letih raste število tistih, ki so v tej smeri izbrali karierno pot. Že več let zato obstaja potreba po krovni zvezi domačih društev tekmovalcev in organizatorjev dogodkov, ki bi se lahko pri državi in sponzorjih borila za boljši položaj te dejavnosti in navznoter zagotavljala določeno raven profesionalizma. Kot pa je žal že kar preveč značilno za slovenski prostor, nastajanje takšne zveze odzvanja v nesoglasjih,...

The H - Četrt stoletja nazaj na današnji dan je Larry Wall na Usenetu (takratnemu twitterju) najavil izid programskega jezika perl. Prvi perl je bil mišljen predvsem za avtomatizacijo *NIX administracije, kot neke vrste združitev standardnih konzolnih orodij tistega časa (cut, sed, awk, ipd.). V nekaj letih so ga dodelali v povsem resni programski jezik, dodali podporo za spletno (CGI.pl) in objektno programiranje, ter repozitorij za razširitve (CPAN), ki šteje 25.000 kosov programja in je bolj ko ne zgled za ostale odprtokodne programske jezike. Sedanja različica, 5.x je prvič izšla leta 1994, sveži 5.10 pa je star točno pet let. Šestko (parrota) pišejo že vsaj ducat let, pa še ni videti konca.

Perl se za razliko od pythona ali ruby-ja, ki se po njem na veliko zgledujeta, nikoli ni zares uveljavil zunaj kroga sysadminov. Pravzaprav trpi za stigmo, da je v njem zapisana koda strašno neberljiva, celo za avtorja samega. Vzroki za to čepijo v njegovi pisani sintaksi in filozofiji "there's...

Slo-Tech - V teh dneh se zaključuje letošnja ameriška konferenca programskega jezika Python, PyCon 2012. Svoje lastne oz. priljubljene projekte je predstavilo nekaj 100 govorcev, dogodka pa se je udeležilo rekordno število obiskovalcev, bilo naj bi jih preko 2000. Tematika predstavitev je bila pričakovano raznovrstna, morda malenkost izstopa poudarek na računalništvu v znanosti in analizi podatkov. Tako je projekt IPython (izvrstna ukazna lupina) predstavil svoj HTML Notebook, zanimiva je tudi knjižica pandas - Python Data Analysis Library. Nekaj pozornosti je pripadalo tudi še vedno dokaj znanstveno-fantastičnemu projektu PyPy, ki bi ga na nek način lahko primerjali z električnim avtomobilom v svetu kjer dominira nafta.

Med bolj odmevnimi zaključnimi govorci je bil heker Paul Graham, tudi ustanovitelj družbe Y Combinator. Govoril je o t.i. startup idejah,...

Slashdot - Programski jezik D je razvil Walter Bright, ki se je zgledoval po moči in hitrosti jezika C++ in storilnosti programerjev v Rubyju in Pythonu. Prva stabilna verzija je izšla v začetku leta 2007, zadnja pa pred dobrim tednom. Doslej je so bili prevajalniki namenjeni le Windows in Linux, a ker tudi Maci lahko tečejo na x86, je avtor sedaj jezik prenesel še na platformo Macintosh. Vse skupaj je izvajal na MacMiniju, ki ga je naročil za božič. Kako je vse skupaj potekalo, na kaj je moral biti pozoren in kako mu je naposled uspelo, je popisal na svoji strani.

Hacker News - Paul Graham, znan esejist in neuradni advokat Lispa, je po večletnem delu s kolegom Robertom Morissem izdal nov programski jezik Arc.

Po avtorjevih lastnih besedah je Arc namenjen vsem radovednim programerjem, ki s programskim jezikom radi eksperimentirajo in ga tako ali drugače silijo v mejne, če ne že neveljavne situacije. Bolj ali manj v tem duhu je napisan tudi sam Arc, saj vsebuje mnogo rešitev, ki po večinskem mnenju in tudi stanju v najbolj razširjenih jezikih spadajo daleč od programerjevih oči. Med drugim ne pozna enkapsulacije (z izjemo zaprtij), podpira nehigienične makre in je šibko tipiziran.

Po starodavni programerski tradiciji je potrebno vsako leto preizkusiti nov programski jezik, da ne postanemo brezupno fizično in miselno vezani na en način programiranja. Zakaj ne bi v letu 2008 preizkusili Arca?

Ars Technica - Podjetje SlySoft, s sedežom v Antigvi, poznano predvsem po programski opremi AnyDVD HD in Clone DVD, trdi da ve, kako premagati novo Blu-rayevo zaščito BD+ podjetja Cryptography Research Inc., poroča ars technica. Tako naj bi bili filmi na novih nosilcih s to dodatno enkripcijo razbiti do konca leta.

Čemu se sploh trudijo delati te zaščite?!?

Ars Technica - Tako kot neštetokrat prej (zaenkrat se še sicer ne ve, kdo je bolj kriv za Columbine, ali John Carmack ali Marilyn Manson) so se po nedavni tragediji vsi mogoči poznavalci in nepoznavalci v ameriškem medijskem aparatu lotili iskanja krivcev in kazanja s prstom. Velika količina krivde je seveda padla na računalniške igre, saj naj bi morilec v prostem času med drugim pogosto igral Counter-Strike (ki je zgolj najpopularnejša streljačina na internetu), med drugim pa so igre obsodili tudi: Washington Post, Dr. Phil na CNN-u in vsem dobro znani stari prdec Jack Thompson.

Izvorna novica.

Slo-Tech - Pred nekaj dnevi je izšla prva t.i. milestone različica programske opreme FreeDOS. Gre za odprtokoden operacijski sistem, ki je 100% kompatibilen s starejšimi DOS-i, uporablja pa se ga predvsem za poganjanje starih iger (ah, nostalgija...), posebnih programov (recimo računovodskih) in za uporabo na namenskih računalnikih, kjer naprednejši operacijski sistemi niso potrebni. Več o programu, ki ga na cenejše konfiguracije pogosto nalagajo domači prodajalci, lahko izveste na uradni strani, na voljo pa je tudi brezplačen download najnovejše različice 1.0.

Mozilla.org - Nova verzija priljubljenega odprtokodnega pregledovalnika spletne pošte je izšla. Vsebuje obilo novosti, med drugim:

• naprednejše samodejne posodobitve
• vgrajen detektor za phising
• možnost brisanja priponk iz sporočil
• izboljšana podpora RSS
• preverjanje črkovanja
• podporo podcastom
• in še kaj.

Novo različico lahko snamete z uradne strani.

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Slo-Tech - Game Developers Conference Alpe Adria se bo pri nas dogajal prvič. Podobna odvijanja se čez lužo vrstijo že kar nekaj let, tokrat pa bo Ljubljana gostiteljica dogodka, katerega namen je spodbujati rast industrije interaktivne zabave - iger. To je idealna priložnost za širjenje koristnih informcij skozi predavanja ali okrogle mize ter seveda možnost za sklepanje poslov. Tematika se tako deli na programiranje, ustvarjalno stran ter poslovno stran, kjer razvijalec računalniških iger poskuša prepričati založnika, da je prav njihova igra prihajajoča uspešnica.

V upanju, da dogodek privabi čim širše občinstvo, GDCAA vabi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravi kvalitetnih predavanj.

Slo-Tech - Mnogi dosežki teorije programskih jezikov so slabo znani in se le počasi širijo v računalniško prakso. Tako programerji sploh ne poznajo orodij, ki so jim na voljo, ali pa jih zaradi popularnih govoric in zastarelega znanja zavračajo. Po drugi strani programski jeziki, ki se uporabljajo v praksi (C/C++, Java, Perl, Python), vsebujejo nepravilno in polovičarsko implementirane konstrukte, industrija pa jih "izboljšuje" z lepotnimi predelavami in vsiljevanjem objektnega programiranja kot dokončne rešitve vseh programerskih težav.

V mali šoli teorije programskih jezikov bodo govorili o osnovnih principih programskih jezikov in o osnovnih programskih konstruktih, kot so produkti, vsote, funkcije, polimorfizem, vzorci, moduli, funktorji, itn. Vso teorijo bodo podprli s primeri iz znanih programskih jezikov, ko pa le-ti ne bodo zadoščali, bodo pokazali primere iz programskega jezika Ocaml.

Kdaj in kje
V torek, 14. maja 2002 ob 13. uri v prenovljeni sejni sobi E8 (2. nadstropje glavne...

Slashdot - Kljub že kar lepemu številu programskih jezikov, se še vedno pojavljajo novi. Vendar ti novi programski jeziki v večini primerov niso namenjeni vsestranskemu programiranju (C++), ampak so namenjeni le nekateremu ožjemu področju. Eden izmed novincev je programski jezik Ruby, ki je bil narejen na Japonskem in je nekakšna variacija na Perl in tudi druge programske jezike, kot so C++ in Python. Po besedah avtorja članka je Ruby dokaj preprost in lahek za uporabo, vendar zelo močno orodje za uporabo. Če vas Ruby zanima, potem oddeskajte na to stran, kjer boste našli kratko lekcijo, ter nekaj povezav do ostalih virov. Ampak začetnega "Hello world" se pa še vedno ne boste morali znebiti :).
Za novopečene programerje bi še dodal, da se raje za nekaj dni ustavite na enem primeru, kot pa da bi na hitro preleteli vse skupaj, saj boste drugače odnesli zelo malo ali skoraj nič. Sam se spomnim, ko sem se učil programiranja v HTML, JavaScriptu in Javi in sem v vsej svoji zagnanosti na hitro...