Slo-Tech - Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih bralcih tudi posredovali, kaže 2. decembra lani izdano poročilo Informacijskega pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec je nadzor nad delom policije opravil na podlagi prijave enega izmed upravljavcev portala, je razvidno iz poročila, ki smo ga dobili z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V prijavi je upravljavec policiji očital, da je podatke o uporabnikih njegovega portala zahtevala brez sodne odredbe.

»Sodna odredba predstavlja osnovni element neodvisnega nadzora, kot jamstva pred neupravičenimi posege v človekove pravice, ki preprečuje arbitrarnost delovanja policije in drugih državnih organov. Varstvo posameznika v razmerju do policije je...

Techdirt - Tokrat nadaljevanje teden dni stare zgodbe o nadustavnem Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo, ali tudi fabula o tem, kaj se zgodi, ko se policija odloči, da mora priti do nekih podatkov, predvsem zato, ker je dobivanja vsakovrstnih podatkov tako zelo vajena iz preteklosti, da na drugačni scenarij ("hm, tole se pa morda ne sme ..") niti pomisli ne.

Tokratna fabula je ameriška, a bi lahko bila tudi naša. Zadeva policijsko preiskavo zoper Newyorčana Malcolma Harrisa, 23. let starega novinarja, blogerja in aktivista v gibanju Occupy Wall Street, ki je bil oktobra lani skupaj skupaj s še 700 drugimi protestniki aretiran na Brookly bridgu zaradi motenja javnega reda in miru, konkretno ker mosta ni prečkal po pešpoti, ampak kar po cesti, mišljeni za avtomobile. Po noči ali dveh na policijski postaji in prejeti mandatni kazni bi to moralo biti to; vendar ni bilo; newyorška policija je namreč ugotovila, da je Harris posebej aktiven na Twitterju, sploh po številu sledilcev...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Guardian - Francoski časnik Le Monde naj bi imel dokaze, da je predsednik Sarkozy obveščevalni službi naročil (nezakonit) nadzor nad delom enega od njihovih novinarjev.

Posredi je bilo poročanje v ti. aferi Bettencourt. Oseminosemdesetletna gospa Liliane Bettencourt je večinska lastnica L'Orealovega imperija (ker se cenite) in s premoženjem čez 23 milijard evrov med najbogatejšimi osebami na svetu. Pri takih številkah davčne obveznosti niso nizke in gospa naj bi se bila pozanimala, kako jih zmanjšati. Pri tem naj bi ji svetoval kar Éric Woerth, takratni finančni minister, zdaj pa minister za delo v Sarkozyjevi vladi. Woerth je v javnosti nastopal kot oster nasprotnik utaje davkov, zasebno pa je - tako Le Monde - gospe Bettencourt uredil vračilo davka v...

Slo-Tech - Ustavno sodišče RS je leta 2008 odločalo o pritožbi posameznika, ki je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. Pritožniku je policija v kazenskem postopku zasegla mobilni telefon s SIM kartico ter ga nato, vključno s SIM kartico tudi pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij. Oktobra 2008 je Ustavno sodišče v razsodbi Up-106/05 presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Te dni pa podobna odločitev prihaja tudi iz ZDA, kjer je Vrhovno sodišče zvezne države Ohio v primeru State of Ohio v. Antwuan Smith (State v. Smith, Slip Opinion No. 2009-Ohio-6426) presodilo, da policija potrebuje sodno odredbo, če želi zakonito preiskati mobilni telefon osumljenca.

...

Delo - Ministrstvo za obrambo je 19. maja letos policijo obvestilo, da so neznanci vlomili v njihovo skladišče v Pivki in iz njega ukradli orožje. Policija je s preiskavo precej časa tavala v temi, dokler ni konec oktobra 2009 nekdo v Kranju pred lokalom odvrgel ročne bombe, za katero se je izkazalo, da je bila ukradena v Pivki.

Zaradi počasne preiskave je na policijo letele kar nekaj kritik, sklicana je bila tudi seja parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri pa je direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek povedal, da je operater mobilne telefonije v tem primeru zavrnil odredbo sodišča za izpisek vseh telefonskih številk, uporabljenih na relativno redko poseljenem območju okoli skladišča.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je nato 27. novembra 2009 ugotovila, da se pojavljajo različne interpretacije 149.b člena Zakona o kazenskem postopku, zato so za mnenje o tem zaprosili Vrhovno sodišče.

Dogodek vsekakor kaže na zanimiv...

Slo-Tech - Drugega oktobra 2008 je Ustavno sodišče sprejelo pomembno odločitev glede varstva komunikacijske zasebnosti v Sloveniji. Gre za odločbo Up-106/05, v kateri je sodišče odločilo glede preiskave zaseženega mobilnega telefona.

Pritožnik je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. V kazenskem postopku je zatrjeval, da so bili podatki, ki so se nahajali na zaseženi kartici SIM, pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, zato naj bi šlo za nedovoljene dokaze. Policija je namreč pritožniku med zakonito izvedeno preiskavo zasegla mobilni telefon ter ga nato, vključno s SIM kartico pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij.

Ustavno sodišče je v primeru odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter s tem dalo prav pritožniku. S tem se je Ustavno sodišče tudi...

Schneier.com - Da pavšalno prisluškovanje vsem telefonskim klicem seveda ne more predstavljati dobre stvari je bilo očitno že na začetku izbruha prisluškovalne afere v ZDA, ko se je izkazalo, da NSA prislušuje ameriškim civilistom, sedaj pa je tudi potrjeno, da različni analitiki pri NSA med svojimi manj zanimivimi delovnimi urami prislušujejo (tudi) za lastno zabavo.

Tako sta dva analitika, ki sta bila v NSA-jevi izpostavi za srednji vzhod opisala kako so prisluškovali ameriškim vojaškim oficirjem, novinarjem in humanitarnim delavcem in v primeru različnih humorističnih pogovorov (npr. telefonski seks, pogovori s puncami/ženami in skorajda kakršni koli osebni telefonski pogovori z pikantnimi podrobnostmi), sodelavce opozorili na le-te in na nujnost poslušanja.

Ko je ob različnih priložnosti kateri izmed analitikov opozoril na kršenje zasebnosti tudi nadrejene, so le-ti opomnili analitika, da trenutni ukazi velevajo prepis vseh telefonskih pogovorov. NSA je vse obtožbe že zavrnila in dejala, da...

Slo-Tech - Kot poroča Frankfurter Algemeine Zeitung, naj bi pri Nemškem Telekomu priznali, da so vohunili za nekaterimi svojimi zaposlenimi.

Podjetje je pregledovalo izpiske telefonskih klicev vodilnih managerjev in članov uprave z namenom odkriti kdo izmed njih je novinarjem posredoval zaupne podatke o podjetju. Pregledovali so tudi prometne podatke številnih novinarjev ter oseb, ki so komunicirali z njimi (tudi zasebnikov) ter podatke skušali povezati s prometnimi podatki zaposlenih v Deutschne Telekomu.

Očitno težav z izpiski telefonskih klicev nimajo samo na slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve (ministra Rupla in generalnega sekretarja MZZ je Informacijska pooblaščenka prejšnji teden zaradi kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov oglobila), ne dvomimo pa, da bo tudi nemška zgodba doživela ustrezen sodni epilog.

Slo-Tech - V začetku meseca, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razsodilo, da je policija aprila 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na mobilni telefon novinarja Tomaža Ranca, z čimer so mu bile kršene človekove pravice.

Ranc je kot novinar TV Slovenija takrat poročal o aferi Vič-Holmec. Ker je v svojih novinarskih prispevkih objavil nekaj notranjih informacij, ga je policija osumila izdaje uradne tajnosti. 15. aprila so Ranca poklicali na tim. informativni pogovor na MNZ in mu pokazali seznam izpisov telefonskih klicev iz njegovega mobilnega telefona. Ranc je posumil, da policija ni imela sodne odredbe za pridobitev izpisa, zaradi česar je proti državi vložil tožbo. Kasneje se je izkazalo, da je policija odredbo za pridobitev seznama dohodnih klicev sicer pridobila, vendar šele naknadno, dva dni po tem, ko so podatke kriminalisti že imeli.

Leta 2001 je okrožno sodišče razsodilo, da sta tedanja kriminalista Drago Kos in Roman Prah nezakonito pridobila njegov izpisek dohodnih...

News.com - V začetku tega tedna je Bush podpisal zakon, ki kriminalizira objavljanje motečih sporočil na spletu oziroma pošiljanje moteče elektronske pošte, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

Gre za razširitev že obstoječe prepovedi nadlegovalskih telefonskih klicev na internet, vendar pa se prepoved širi tudi vsebinsko. Po novem bo tako v ZDA prepovedano flamanje, grožnje ali druga moteča sporočila. Zagrožena je denarna kazen in do dve leti zapora, omenjena dejanja pa so postala zvezna kazniva dejanja.

Sekcija 113 zakona Violence Against Women and Department of Justice Reauthorization Act namreč prepoveduje nadlegovanje, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto. Seveda se zastavlja vprašanje kaj je moteče. Prvotni predlog zakona je namreč vseboval prepoved uporabe interaktivnih računalniških storitev za povzročanje "znatne čustvene škode", na koncu pa je v veljavo stopila ostrejša različica zakona.

Nekateri so mnenja, da bo potrditev tega določila zadala nov udarec...

ZDNet - Britansko komunikacijsko podjetje Virgin Mobile (oziroma njegov podizvajalec One2One) je priznalo, da od leta 1999 naprej hrani lokacije svojih uporabnikov storitev mobilne telefonije. To pomeni, da ima za pretekla štiri leta shranjene lokacije vseh klicev svojih uporabnikov na nekaj sto metrov natančno.

Operater sicer trdi, da podatke potrebuje za načrtovanje gostote omrežij, strokovnjaki za varstvo človekovih pravic pa so nad takšnim početjem zakrbljeni. Za nekatere posameznike bo to vsekakor nov način pridobivanja alibija, za operaterje verjetno pa izgubljanja strank. Še klik!