Slo-Tech - Akamai je objavil novo poročilo o stanju interneta v različnih državah, v katerem so primerjali tudi povprečno hitrost povezave do interneta. Na prvem mestu je Južna Koreja s 26,1 Mb/s, sledijo pa Norveška, Švedska, Hongkong in Švica. Slovenija je na solidnem 29. mestu tik pred Avstrijo. Lestvica pa je zanimiva predvsem zaradi na prvi pogled zelo slabega položaja Avstralije, ki seveda ni nič novega.

Kot ugotavlja The New York Times, je povezljivost do interneta v Avstraliji katastrofalna. Niso redki primeri, ko ljudje velikanske datoteke raje pošljejo na disku po pošti kakor prenašajo prek interneta, ker gre tako hitreje. Navajajo primer glasbenega studia v Melbournu, ki svoje izdelke založniku iger v Brisbanu raje pošlje kar z diskom...

Heise - Oba domova francoske zakonodajne oblasti sta potrdila kontroverzni zakon LOPPSI 2 (Loi d'Orientation et de Programmation pour la Sécurité Intérieure), o katerem smo na naših straneh že obširno pisali. Zakon prinaša kar hudo cenzuro interneta, saj daje podlago za ustanovitev vladne službe za nadzor interneta, ki bo lahko do ponudnikov dostopa do interneta zahtevala odstranitev spornih spletnih strani z interneta. To bodo lahko počeli brez odredbe sodišča in po lastni presoji, seveda v imenu boja proti otroški pornografiji, a seznam blokiran strani bo tajen.

Z zakonom pridobivajo francoski varnostni organi pravico spletnih preiskav, za kar pa bo potreben sodni nalog. Druge novosti so še prepoved nagovarjanja otrok k samomorilskim igram na spletnih straneh, strožje kazni za krajo identitete (do dve leti zapora in...

Ars Technica - Ugotovili smo že, da imamo kakovostnejše povezave do interneta kakor v Kanada, a nad stanjem še zdaleč nismo zadovoljni. Razvajeni Evropejec si želi optične povezave v vsako vas in če se to zdi nekoliko preoptimistična zahteva za razpršeno prebivalstvo Slovenije, imajo v Avstraliji obratne probleme. Zahvaljujoč svoji strnjeni populaciji (89 odstotkov prebivalstva živi v mestih) bodo Avstralci postali prva država na svetu brez bakrenih paric. Z ambicioznim 43 milijard avstralskih dolarjev vrednim programom nameravajo državo prepresti z optičnimi povezavami, tako da bo imelo 93 odstotkov prebivalstva optiko do svojih vrat. Za končnega uporabnika brezplačno, saj bodo čez osem let baker odklopili iz omrežja. Problem je, da se prebivalci s projektom ne strinjajo.

Posebej problematičen je položaj na Tasmaniji (po podatkih iz leta 1995 je tam delež urbanega prebivalstva 73-odstoten), kjer je polovica prebivalcev kategorično proti optični povezavi. Vladni NBN Co. ima pravico razkopavati...

CNet - V Avstraliji so resno vzeli namero cenzurirati cel internet, saj redno krčijo pravice uporabnikov. Zadnja cvetka je njihov zakon o volitvah (Electoral Act 1985), ki je bil nazadnje dopolnjen prejšnji mesec, a dopolnila so postala aktualna šele ta mesec - volitve so namreč 20. marca.

V 116. členu namreč ta zakon odreja, da je v predvolilnem času v Južni Avstraliji prepovedano na spletu, po televiziji ali prek radia anonimno objavljati volilni material, komentarje kandidatov in strank, kritike in podobno. Objava je dovoljena le v primeru, da se avtor podpiše s polnim imenom in naslovom, sicer mu grozi globa v višini 1250 avstralskih dolarjev. Izjeme so le prispevki v časnikih, nevtralni povzetki srečanj brez komentarja in objava v časopisu, če je ime pisca znano...

engadget - Avstralija bo v razvoj internetne infrastrukture vložila kar 43 milijard avstralskih dolarjev (približno 23 milijard evrov), kar je avstralski premier Kevin Rudd označil za največji vložek v kakršnokoli infrastrukturo v zgodovini države. Cilj vlaganj je zagotoviti hitrosti do 100 Mb/s s pomočjo optičnih vlaken vsaj 90 % prebivalcem, medtem ko bi ostalim omogočili hitrosti do 12 Mb/s prek satelitske oz. brezžične povezave (v to kategorijo npr. padejo samotne kmetije v notranjosti celine).

Do 49 % vložka naj bi prišlo iz privatnega sektorja, ostalo pa od države, deloma iz prodaje obveznic, del pa iz sklada za infrastrukturo. Obljubo želijo izpolniti v sedmih oz. osmih letih, svoj del pa država želi prodati po petih letih.

Avtoceste po državi in pešpot čez mejo.

Overclockers Australia - V tekočem letu so se po svetu cene za širokopasovni dostop do interneta znižale za približno petino, ugotavljajo Britanci. Najbolj so na udaru DSL-povezave, ki v povprečju stanejo 53 dolarjev mesečno, medtem ko so še na začetku leta 67.

Pavšalne primerjave so sicer zelo netočne, saj so odstopanja po geografskih regijah precejšnja. V ZDA stane megabitna povezava v povprečju 16 dolarjev, medtem ko v Afriki in na Bližnjem vzhodu kar 46. V Evropi so cene še nižje, najnižje pa so v Aziji, kjer megabit v povprečju stane štiri dolarje. Kabelski dostop do interenta se je v Evropi pocenil in pohitril, tako da je sedaj za razliko od lani cenejši kot v ZDA.

The inquirer - V Avstraliji bodo še pred koncem tega leta volitve, eno od pomembnejših vprašanj, ki bi jih lahko odločilo in se trenutno močno izpostavlja, pa je ponudba širokopasovnega interneta širom celine. Opozicija je izjavila, da namerava le-tega nuditi 98 odstotkom prebivalstva, medtem ko obstoječa vlada sedaj pravi, da bo šla še za odstotek dlje.

Koalicija tako namerava z investicijami, vrednimi dve milijardi avstralskih dolarjev (nasprotna stran bi porabila še več kot dvakrat toliko denarja), prebivalce urbanih delov povezati s tehnologijo FTTN, medtem ko naj bi internet v oddaljena območja prinesle brezžične tehnologije. Hitrost bo povsod vsaj 12 Mbps.

Trenutno stanje širokopasovnih povezav v Avstraliji ni preveč bleščeče, večinoma so na voljo zgolj kabelske in ADSL povezave, ponekod tudi ADSL2+, a glavna težava je pomanjkanje višjih hitrosti uploada.

Izvorna novica.

Slo-Tech - Na avstralskem Linuxworldu so danes objavili zanimiv intervju z Linusom Torvaldsom, Linuxovim očetom. Pogovor je tekel o trenutni poziciji Linuxa in njegovem položaju tekom letošnjega leta, strojni opremi, travmah SCO-ja in nekaterih bolj postranskih stvareh, denimo o tem, ali se res seli v Avstralijo.

The Register - Ponudnik širokopasovnega interneta NTL:home, ki poteka po mogočnih optičnih povezavah, o katerih mi lahko samo sanjamo (in se slinimo), je svojim uporabnikom omejil promet na 1 GB enic in ničel na dan. Čeprav to pomeni, da lahko na dan prenesejo do 200 MP3jev, 650 kratkih filmčkov, 10.000 slik ali okoli 100 obsežnih programov, se je našel osebek, ki temu nasprotuje. Njegove proteste lahko preberete tukaj, celotno novičko pa tukaj. Pa veliko zabave ob branju.

The Register - Sodeč po tem članku na The Register, se je v Avstraliji pred dnevi končal zelo zanimiv sodni proces. Sony je namreč pogorel pri prepričevanju avstralskega zveznega sodišča, da je uporaba modčipov v njegovih konzolah Playstation ilegalna. Situacija je takšna: zaradi drugačnega televizijskega formata avstralskih televizijskih aparatov je moral Sony za Avstralijo izdati lastno verzijo Playstationa, a je hkrati vanj vgradil blokado, tako da uporabniki te konzole v svojih aparatusih niso mogli igrati (tudi originalnih) iger, napisanih za evropske in ameriške PSje. Eddy Stevens, toženi, je nato začel proizvajati čipe, ki bi dovoljevali igranje takih iger. Težava je v tem, ker vgradnja takega čipa omogoča tudi igranje piratiziranih Playstation iger, kar je pa, tako Sony, sporno. Sony naj bi tožbo izgubil zaradi "slabe predstavitve dejstev". Vidite, uporabniki, še nekaj takih procesov, pa nam ne bo treba več zaklepati warez tem v forumu [:D]. Klik!...

News.com.au - Zanimiva novica iz avstralskih logov: V mestu Adelaide v Avstraliji je v veleblagovnico postavljen prvi avtomat za peko zgoščenk. Postopek je zelo enostaven. V prvo režo vstavimo zgoščenko, ki jo želimo presneti, v drugega pa prazen cede. Postopek traja manj kot deset minut (to nakazuje 8-12x pečenje), stane pa pet avstralskih dolarjev, kar znese slabih sedemsto tolarjev. Za dodatek 250 SIT pa lahko kupite zgoščenko kar v avtomatu :D. Zanimivo, kaj? Thnx, experimetant!

Newsbytes - Ne, zgornji naslov (še?) ne deluje. Morebiti pa podjetja in tudi posamezniki dobimo možnost registracije svoje 'dot-eu' domene še pred koncem tega leta. Največ uradnih informacij o uvajanju vrhovne domene .eu pa pak najdemo na uradnih straneh EU - Klik!