Slo-Tech - Bliža se tisti čas v letu, ko so noči dovolj tople, da si lahko sproščeno ogledamo meteorski roj. Sredi avgusta naše nebo vsako leto razsvetljujejo utrinki iz meteorskega roja perzeidov, ki bodo letos vrh dosegli v noči s torka na sredo, sicer pa so vidni med 17. julijem in 24. avgustom. Meteorskih rojev je več, a so perzeidi pomembni zato, ker gre za enega najbolj predvidljivih dogodkov, hkrati pa je pri nas tedaj poletje in običajno dobre razmere za opazovanje. Kot kažejo vremenske napovedi, bo tako tudi letos.

Utrinki, ki jih bo v najboljšem primeru tudi do 100 na uro, so posledica ostankov kometa Swift-Tuttle, ki kroži okrog Sonca z obhodnim časom 133 let. Sicer se je na zadnje v naši bližini zadrževal leta 1992, a je za seboj pustil dovolj smeti, da te razsvetljujejo naše nebo. Komet je sicer največje telo, ki redno leti mimo Zemlje - meri 26 kilometrov. Medtem ko nas je lani jezil ščip, je letos luna v zadnjem krajcu. To pomeni, da je manj svetla in predvsem, da ni na nebu...

Slo-Tech - Ameriški Zvezni urad za prometno varnost je v zgodovinski odločitvi za avtonomno dostavno vozilce Nuro R2 prvič dovolil delno izjemo pri izpolnjevanju zveznih standardov prometne varnosti. S tem se začenja uvajanje predpisov, posebej prilagojenih samovoznim avtomobilom.

Kljub visokoletečim napovedim Uberja in Wayma ter vztrajnemu napredku v preizkušanju avtonomnega potniškega prometa, pa bomo navadni smrtniki prave samovozne stroje bržkone najprej izkoriščali v tovornem transportu, torej dostavi tako na debelo kot drobno. V ZDA pri slednjem prednjači firma Nuro, ki je na prelomu v leto 2019 z vozilom Nuro R1 dostavljala špecerijo v Phoenixu, nato pa sredi lanskega leta še v Houstonu. Zdaj je družba predstavila naslednjo generacijo vozilca, Nuro R2, ki ima pri podobni velikosti kot predhodnik kar za polovico večjo delovno prostornino, pa vgrajeno hlajenje in še kaj.

Mnogo teh karakteristik so snovalci lahko dodali, ker se jim ni bilo treba več ubadati z avtomobilskimi elementi, ki...

Yahoo News - Ameriški patentni urad je v torek Facebooku odobril patent 7,669,123 z opisom dinamično posredovanje virov novic (news feed) o uporabniku socialnega omrežja. Zahtevek za patent je Facebook vložil leta 2006, v njem pa opisujejo metodo za prikazovanje novic v okolju socialnih omrežij, med drugim tvorjenje novic o...

Washington Times - Kot poročata Washington Times in The Wall Street Journal, je skupno podjetje Nokie in Siemensa, Nokia Siemens Networks (NSN), iranskemu državnemu podjetju Irantelecom prodalo sistem za nadzor elektronskih komunikacij.

Uradno seveda z namenom boja proti kriminalu, v podjetju pa tudi poudarjajo, da so spoštovali tudi izvozne omejitve ZDA in EU. A kot je v pogovoru za Washington Times povedala Lily Mazaheri, iranska odvetnica, ki brani številne iranske disidente, so v začetku leta aretirali enega izmed njenih klientov in sicer zaradi pogovorov, ki jih je imel z njo preko sistema za neposredno sporočanje (ang. instant messaging). Klientu so ob zaslišanju pokazali izpiske internetnega pogovora ter ga poslali v zapor.

Iran tako postaja eno izmed testnih področij za preizkušanje tehnologije deep packet inspection.

Predstavnik NSN Ben Roome pa je kljub temu izjavil, da "verjamemo, da povezanost, ki jo omogočamo, družbam prinaša pomembne prednosti, predvsem z odprto izmenjavo informacij...

Kiberpipa - V torek bo Andrej Mertelj predaval o programskih patentih, kaj so, od kod prihajajo in zakaj jih nočemo. V sredo bo Marko Mrdjenovič pokazal izdelovanje mashup friendly spletnih mest, oziroma kako kot spletni razvijalec svojo spletno stran iz kopice podatkov spremenite v aktivno orodje za sestavljanje podatkov. V četrtek pa ste vabljeni na ogled filma A Boy and his Dog. Seveda pa...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...

Slo-Tech - Nadebuden mladenič iz Poljske je napisal software za Google bombing, ki je pretental Google, da je dal za prvi zadetek pri iskanju besede "kutas" (penis po poljsko) povezavo do internetne strani urada poljskega predsednika Lecha Kaczynskega. To nekomu ni bilo všeč, zato so tega mladeniča aretirali in spravili na hladno. To je verjetno tudi eden od zadnjih večjih poskusov Google bombinga, ker so pri Googlu spremenili algoritme za rangiranje strani, da do tega ne bo več prihajalo. Še povezava do izvorne novice: klik

Zadnje čase je bolj tvegano biti internetni grafitar, kot pravi..

Slo-Tech - Ne glede na to, da nekateri igrajo naravnost umazano igro, bitka proti programskim patentom v EU še traja in puška je še daleč od koruze!

Iniciativa programski patenti je tako včeraj lansirala tudi video spot, ki se sprašuje o tem kako poteka politično odločanje o EU in zahteva odgovore.

Danes pa je o odnosu do sporne direktive odločal tudi upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Nasprotniki direktive so predstavili dokaze o tem, da slovenska podjetja nočejo patentiranja programske opreme. A interesi velikih in parcialni interesi članov so vseeno preprečili sprejetje stališča, ki bi bilo enako stališču večine računalniških podjetij (po vseh opravljenih statistikah, aketah, erefrendumih) - da si programskih patentov podjetja večinsko ne želijo in, da je zato potrebno direktivo popraviti. Komentar je tule.

Še vedno se lahko udeležite eReferenduma. Podpisi podjetij bodo v sledečih dneh še telefonsko preverjeni, nato pa bo referendumski seznam predan...

Slo-Tech - V sredo, 2. marca ob 17.00 bo v Kiberpipi (Kersnikova 6, Ljubljana) potekala okrogla miza z naslovom : "Izzivi soodločanja Slovenije v EU - direktiva o računalniških patentih"

V omizju bodo sodelovali udeleženci, ki se jih direktiva dotika vsakega na svoj način: Urad za intelektualno lastnino, Sekcija slovenskih proizvajalcev programske opreme - Koda.si, Ministrstvo za gospodarstvo, Inštitut za intelektualno lastnino, strokovnjak s FDV na področju odločanja v EU! Tokrat prvič enakopravna izmenjava stališč za skupno mizo.

Ne bo se razpravljalo le o vsebini zloglasne direktive, temveč tudi o njenem sprejemanju, lobijih, procesih odločanja doma in v EU. Besedo pa bo seveda dobila tudi publika.

O sami direktivi je bilo na tej strani že toliko povedanega, da bi bilo nadaljnje pojasnevanje skoraj potrata bitov. Skratka, rezervirajte si čas v sredo ob 17.00. Podrobnejše obvestilo z natančnim seznamom udeležencev pa še sledi.

Slo-Tech - Po poročanju nosoftwarepatents.com je poljski časopis Gazeta Wyborcza objavil članek v katerem pravi, da naj bi poljske podružnice podjetij Siemens, Nokia, Philips, Ericsson in Alcatel poljskemu ministerskemu predsedniku Mareku Belki napisale pismo glede programskih patentov.

Točna vsebina pisma ni bila razkrita, časopis pa poroča, da pismo nakazuje na premislek podjetij o investiranju v Poljsko, če se bo vlada upirala legalizaciji programskih patentov v EU.

So vlade zavezane volilcem ali korporacijam?

Slo-Tech - 18. maja je Evropski svet ministrov glasoval proti nameri Evropskega parlamenta, ki je mesece pred tem preprečil pohod programskih patentov v Evropi. Na pobudo tedanjega irskega predsedstva v Evropskem parlamentu, ki ga je ta teden zamenjala nizozemska delegacija, se nam jeseni obeta novo glasovanje o zakonu, ki bo dopuščal patentiranje programske opreme v Evropski uniji in s tem tudi pri nas.

Včeraj pa je, sodeč po poročilu organizacije FFII, nizozemski parlament izglasoval spremembo ministrskega glasu o problematiki programskih patentov. To je odlična informacija za vse, ki se borimo proti programskim patentom v Evropski uniji, še posebej zato, ker doslej še nobena članica ni spremenila svoje odločitve na tak način.

Žal odločitev Evropskega sveta ministrov ob tej spremembi še vedno obdrži dovolj podpore, vendar so Nizozemci kljub temu pokazali pravo pot (novim) članicam, ki so bile prisiljene glasovati po vzoru drugih. Tak primer je bila Poljska, ki se je obnašala zelo podobno...