Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Potem, ko je slovenska državna uprava dolga leta trdila, da so odprtokodne rešitve predrage ter da je vsako razmišljanje o prehodu nesmiselno, da je koda Linuxa preveč odprta, da so javni razpisi z vnaprej izbranim ponudnikom skladni s slovensko zakonodajo, je te dni doživela razsvetljenje.

Medtem, ko državni organi še vedno kot po tekočem traku podpisujejo pogodbe MS EA (Banka Slovenije, DARS, ...), se je država odločila, da je čas za spremembe. Po tem, ko je država 8 let plačevala za pravico nadgradnje iz Windows XP na Windows XP in po tem, ko je Microsoft po dolgih letih čakanja izdal novo različico svoje namizne programske opreme, ki jo potrebuje vsak državni uradnik (Windows 7 in Office 2010), ter po tem, ko je država za te nadgradnje plačala, prešolala uporabnike in jih lahko uporablja do nadaljnjega je sedaj pravi čas za prehod.

Tako naj bi po predlogu iz študije država izvedla postopni prehod na odprto kodo, v skladu s katerim bi do konca leta 2015 80 odstotkov državnih...

Heise - Venezuelska vlada je v preteklih tednih začela akcijo razdeljevanja prenosnih računalnikov šolarjev, v sklopu katere kanijo razdeliti še 350.000 prenosnikov. Gre za Intelove prenosnike nižjega cenovnega razreda iz družine Classmate PC, ki jih izdelujejo na Portugalskem. Na njih teče operacijski sistem Canaima, ki je venezuelska predelava Linuxove distribucije Debian. Letos so razdelili že 228.000 prenosnikov, do konca leta pa naj bi se ta številka povzpela do pol milijona.

Venezuelski predsednik Hugo Chávez je seveda na prenosnike naložil videoposnetke o narodnem junaku Simónu Bolívarju, ki se je Venezuelcem (in tudi drugim južnoameriškim državam) pomagal otresti španske nadvlade. Njemu v čast Venezuela še danes nosi...

Slo-Tech - Na Centru odprte kode Slovenije poročajo o dveh prehodih na odprto kodo v tujini, ki bosta prinesla kar nekaj prihrankov.

V prvem primeru bodo na 130.000 računalnikov francoskega finančnega urada namestili odprtokodni odjemalec e-pošte Mozilla Thunderbird. Pred tem so za branje e-pošte uporabljali Microsoft Outlook in Lotus Notes. Za skupinsko delo načrtujejo uporabo Open Business Management, kot nadomestek za Exchange.

V drugem primeru pa nameravajo na Švedskem s prehodom na odprto kodo na strežniškem področju v naslednji 5 letih prihraniti kar 20 milijonov EUR. Izračunali so tudi, da v njihovem primeru na področju strežniških rešitev odprtokodne rešitve znašajo le eno petino stroškov primerljivega komercialnega programja, v primeru baz podatkov, pa odprtokodne rešitve znašajo le eno sedmino stroškov. Do 70-odstotno znižanje stroškov programske opreme je s prehodom na odprto kodo dosegla tudi francoska policija, temu zgledu pa sledijo tudi njihovi kolegi na Nizozemskem, kjer...

CNet - V Beli hiši so se odločili, da bodo vsebino na svojih spletnih straneh odslej urejali in objavljali (CMS) z odprtokodnim paketom Drupal, potem ko so doslej uporabljali zaprtokodno rešitev. V svoji uradni izjavi za Associated Press so pridobitve strašno okorno pojasnili, zato so jih tehnološko bolj vešči hitro popravili. S prehodom na nov program si je vzdrževalno pogodbo zagotovilo podjetje Acquia, ki je v lasti pisca Drupala Dries Buytaert. Kljub temu je to lepa gesta in znak, da je odprta koda resna konkurenca in včasih boljša rešitev od komercialnih verzij. Pa še z javno podobo predsednika se prehod odlično sklada, ko obljublja hiter in brezplačen prenos sistema. Povsem zastonjske take rešitve vsekakor niso, saj tudi konfiguriranje in vzdrževanje sistema stane, so pa lahko cenejše od alternativ.

The inquirer - Glas o odprti kodi je segel tudi do francoskih "modrecev". Po poročanju Inquirerja sodeč bodo Microsoftov pisarniški paket nadomestili z OpenOffice.org. Že ta mesec naj bi zamenjava doletela 35.000 delovnih postaj, do konca poletja pa jih bo enake usode deležnih 80.000. Ocenjujejo, da bosta tako za zagotavljanje javnega reda in miru ter lovljenje falotov ostala dodatna 2 milijona davkoplačevalskih €vrov.

Naši policaji pa zaenkrat ostajajo predmet dobro znanih šal.

The Register - Tudi v Venezueli so doumeli, da je mogoče naftne dolarje porabiti še kako drugače kot za metanje skozi Okna - npr. za razvoj domačega znanja. Vlada je zato sprejela načrt, po katerem naj bi celotna državna uprava v roku dveh let prešla na uporabo odprtokodnih rešitev, začenši pri državnih oblasteh, sledil bo prehod pri regionalnih upravah, v tretji fazi pa se bodo z odprto kodo seznanili še pri mestnih upravah. Pomislili so tudi na človeški faktor in v mestu Merida ustanovili t.i. odprtokodno akademijo, ki bo izobrazila potrebne kadre za izvedbo tega projekta. Še klik do novice na Registru.

Po eni strani je kar škoda, da naša vlada ne premore kakšnega Falcona z dosegom do Caracasa ...

Wired News - Članek na Wired vas popelje po zgodovini Brazilskega glasbenika in politika Gilberta Gila, povede vas do njegove podpore licencam Creative Commons in do nestrinjanja založbe Warner. Govori o Brazilskem vladnem uporu farmacevtskim patentom in skorajšnjemu kršenju patentnih "pravic". O državi, kjer strada 22 milijonov ljudi in porabljenih šestdesetih vrečah izvožene soje za eno ali enoinpol-letno licenco MS Office plus. O tem kako lahko ne podjetje, ampak cela država sprejme navidez anarhično ureditev odprtokodnega poslovnega modela. O revoluciji ki se vidno bliža in njenih nasprotnikih. O Brazilskem pozdravu in pozdravu revnejših držav odprtokodnim rešitvam. O intelektualni lastnini in njenem edinem namenu, ščitenju ameriških korporacij.

Za vas je pisal: Julian Dibbell

Slashdot - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva se je znašel še pred enim problemom. V njegovi državi, kjer ima le 10% od 170 milijonov državljanov računalnik, porabijo vladne agencije za Microsoftovo programsko opremo priblibližno 30 milijonov dolarjev letno. To so ogromne količine denarja za državo, ki se ubada z revščino in kjer se vse preveč ljudi komaj preživlja. Tako nameravajo povečati količino odprtokodnih rešitev in s tem prihraniti denar, ki ga bodo lahko porabili za "hranjenje" ljudi.

Vodilni zagovorniki te poteze poudarjajo, da uporaba odprtokodnih rešitev ne bo obvezna ampak le priporočljiva. Microsoftov predstavnik je že označil to potezo kot: "... oddaljitev od svobode in svobodne izbire ..." ter trdi, da so odprtokodne rešitve dražje od njihovih. 68 kiberkafejev, ki ponujajo internetni dostop tistim, ki si ne morejo privoščiti računalnika, pa se ne strinja s tem in neovirano širi računalniško znanje podprto z odprto kodo, prav tako kakor nekateri njihovi vladni...

Slashdot - Korejsko podjetje Hancom, ki poleg distribucije izdeluje tudi pisarniško okolje za Linux je s korejsko vlado sklenilo pogodbo o namestitvi 120000 Linux namizij. Korejska vlada je s tem prihranila več kot 80% v primerjavi z Microsoftovo ponudbo. Za podobne smernice se odločajo tudi na Kitajskem, čeprav gre tam bolj za strah pred ameriškimi obveščevalnimi programi v Oknih.
Kaj pa dela naša vlada z našim denarjem?