Slo-Tech - Na pečicah, elektronskih budilkah, mikrovalovkah in podobnih napravah, ki za merjenje časa izkoriščajo frekvenco omrežne napetosti, so se ta teden nabrale večminutne zamude, so opazili tudi naši bralci. Zaradi kombinacije visoke porabe energije in nizke proizvodnje je evropsko električno omrežje tako obremenjeno, da je frekvenca padla. V zadnjih dneh je v Evropi zaradi mraza poraba električne energije tako zrasla, da imajo pri nas uporabniki toplotnih črpalk, ki so oddaljeni od transformatorskih postaj, težave celo z izklapljanjem zaradi prenizke napetosti.

Električne naprave lahko točen čas vzdržujejo prek štirih virov - prek interneta s komunikacijo s strežniki NTP, pred radijskega signala, z GPS-signala ali prek električnega omrežja. Za uporabo strežnikov NTP je seveda nujen...

Slo-Tech - Raziskovalci z ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST) ter Univerze v Koloradu so pripravili novo atomsko uro, ki ima pogrešek 1 sekunde na 15 milijard let (z drugimi besedami, relativna napaka frekvence je 2 10^-18), s čimer so dosedanji rekord presegli za trikrat. Stroncijeva atomska ura je tako natančna, da je z njo mogoče zaznati spremembo višine za nekaj centimetrov. O odkritju poročajo v zadnji številki Nature Communications.

Medtem uradno priznana definicija sekunde ostaja 9.192.631.770 nihljajev cezija-131, a se utegne to spremeniti. Definicije osnovnih enot so se v preteklosti že spreminjale, nekatere pa so prav sedaj v fazi posodobitve (npr. definicija kilograma, kjer se je res treba znebiti arhaičnega...

Slo-Tech - Znanstveniki so razvili atomsko uro, ki jo lahko zavoljo svoje majhnosti vgradimo v vsako elektronsko napravo. V Sandia National Laboratories so namreč izdelali atomsko uro v velikosti škatlice za vžigalice, ki porabi 100 mW energije in jo poganjata dve klasični AA-bateriji. Tolikšno miniaturizacijo so dosegli z uporabo trdninskega laserja, ki osvetljuje posodo s paro neradioaktivnega cezija. Atomi cezija nato nihajo z značilno frekvenco, fotodioda pa šteje nihaje in po 4.596.315.885 nihajih je potekla ena sekunda. Cena: 1500 dolarjev. Starejše atomske ure so približno 100-krat večje in požrešnejše, saj uporabljajo rubidijevo svetilko.

Prenosne atomske ure bodo uporabne za vgradnjo v elektronske naprave, kjer je nujno potrebna točna usklajenost. Doslej so...

CNet - Laser je eden izumov, ki smo jih tako zelo vzeli za svoje, da smo celo besedo, ki je bila izvirno kratica za ojačitev svetlobe s stimulirano emisijo sevanja (angl. light amplification by stimulated emission of radiation), podomačili. Pred natanko 50 leti, 16. maja 1960, je Theodore Maiman prikazal delovanje prvega funkcionalnega laserja v Hughes Research Laboratories, ki je deloval pulzno. Do zanesljivih naprav je preteklo še nadaljnjih dvajset let.

Temelje za laserje je postavil Albert Einsten s člankom O kvantni teoriji sevanja (nem. Zur Quantentheorie der Strahlung leta 1917, v katerem je pojasnil Planckov zakon, s katerim je napovedal maser ali ojačitev mikrovalov s stimulirano...

Slashdot - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je predstavil novo atomsko uro, ki se ponaša z naslovom najbolj točne ure na svetu. Srce ure predstavlja en sam aluminijev atom, ki je ujet v kovinski cilinder. Nova ura zgreši eno sekundo v 3,7 milijarde let, kar je dvakrat bolje od dosedanjega rekorda ure, ki je bazirala na...

BBC - Stari Grki so postavili Evropo za središče sveta in v nekaterih ozirih to še vedno velja. En tak ostanek evropocentrističnega pogleda je ničelni poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich v Veliki Britaniji že 125 let. Prav te dni je 125. obletnica Mednarodne meridianske konference, ki je potekala oktobra 1884 v ZDA. Na njej so uzakonili časovni format sveta, kot ga uporabljamo še danes.

Za razliko od ekvatorja, ki ga definira že topologija Zemlje, je ničelni poldnevnik povsem arbitrarno določen. Do 19. stoletja je veliko držav in celo posameznih mest uporabljalo svoje verzije lokalnega časa, ki so poskrbele, da je...

engadget - Nenatančnost obstoječih, cezijevih atomskih ur, ki znaša že manj kot eno nanosekundo (oz. manj kot eno milijardinko sekunde) na dan, je očitno še vedno preveč nenatančno za nekatere znanstvenike. Zato so se na univerzi v Coloradu odločili to popraviti. Podobno kot pri cezijevih atomskih urah, tudi tokrat merijo nihaje atomov, le da so ti tokrat stroncijevi, držijo pa jih v laserskem žarku, ki jih ohladi na -273° C, oz. zelo blizu absolutne ničle. Tako podhlajeni atomi pri nihanju očitno dajo manjšo mersko napako frekvence, v praksi pa to nanese na zaostanek oz. prehitevanje za eno sekundo vsakih 300 milijonov let. Seveda pa znanstvenikom tudi to ni dovolj in že sanjajo o popolnoma točni uri.

Vseeno pa bomo nekateri še vedno kronično zamujali.

Slashdot - Po treh letih bomo spet našemu merjenju časa dodali prestopno sekundo, da bo naš čas čim bližje sončnemu, so izračunali v IERS. Problem je zelo enostaven. Zemljin dan po stari definiciji sekunde traja 86.400 sekund in kljub temu da od leta 1967 eno sekundo določa 9.192.631.770 period EM-sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, je lepo, da je sonce v zenitu res točno ob dvanajstih (če smo seveda na 15. poldnevniku za srednjeevropski čas). Ker se Zemlja počasi ustavlja, je potrebno univerzalnemu času UTC bolj ali manj periodično dodajati prestopne sekunde, kar se lahko zgodi 30. junija ali 31. decembra. S tem poskrbimo, da je UTC manj kot 0,9 sekunde oddaljen od pravega sončnega časa UT1. Mednarodni atomski čas TAI upočasnjevanja ne upošteva, zato se vsakokrat za sekundo oddalji od UTC. Prihodnje leto bo razlika znašala že 34 sekund.

Od leta 1972, ko dodajamo prestopne sekunde, smo tako skupaj dodali 23 sekund. Zadnjikrat smo to...

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...

University of Wisconsin - Sodeč po članku na winsconsenski univerzi, so tamkajšnji znanstveniki razvili metodo uporabe atomarnega silicija kot medija za shranjevanje podatkov. Predstavljajte si vafer (s katerim se tudi proizvaja procesorje), na katerega z zapletenim postopkom nanesejo tanko plast zlata. S tem procesom postane vafer dosti bolj trden. Na to zlato nato s podobnim postopkom nanesejo še plast silicija, katerega lahko potem dobesedno razporedijo v logične vrste ter stolpce. Poenostavljeno rečeno je vse, kar še potrebujemo, naprava za odstranjevanje ter dodajanje atomov v mrežo, saj prisoten atom pomeni logično enko, odsoten atom pa logično ničlo. Zadeva je sicer dvodimenzinalna ter odstopa od fizikalno najgostejšega zapisa na atomski ravni (trodimenzionalni set popolnoma zloženih ter prosto odstranljivih atomov), a vseeno - zadeva je revolucionarna. A kot vse revolucije, tudi ta potrebuje čas. Desetletja do praktične uporabe. Klik!

...