Slo-Tech - Koronavirus jemlje nov davek med letošnjimi tehnološkimi dogodki. Po sejmu MWC je tako odpovedana Facebookova razvijalska konferenca F8, medtem ko Game Developers Conference prestavljajo na poletje.

Dogajanje v preteklem tednu je bilo na moč podobno tistemu pred odpovedjo sejma Mobile World Congress: najprej sta 20. februarja Sony in Facebook prva oznanila, da se zaradi grožnje koronavirusa SARS-CoV-2 ne bosta udeležila največjega dogodka za razvijalce iger na svetu, prireditve Game Developers Conference v San Franciscu, ki bi se morala pričeti 16. marca. Nato so sledili Electronic Arts, Unity, Microsoft, Epic Games in Activision/Blizzard, kar je bilo preveč in organizatorji so morali včeraj vreči puško v koruzo. Toda v nasprotju z MWC se letošnji organizaciji konference niso odpovedali v celoti, temveč trenutno načrtujejo izvedbo v še nedoločenem poletnem terminu. Del predavanj in dogodkov v okviru GDCja, kot je Independent Games Festival, pa bodo prestavili na splet.

Za...

Slo-Tech - Po tem, ko je svojo podporo direktivi za patentiranje programja pred nekaj dnevi umaknila Poljska, so se znova povečale možnosti, da se direktivo ustrezno popravi, tako da bo patentiranje programja omejevala oziroma preprečila.

V tem duhu so se tudi trije verjetno najbolj znani evropski programerji odločili napisati skupno izjavo v kateri opozarjajo, da je direktiva "zavajajoča, nevarna in demokratično nelegitimna". Linus Torvalds (Linux), Michael Widenius (MySQL) in Rasmus Lerdorf (PHP) v javnem pismu opozarjajo, da je napočil skrajni čas, da Evropa ne zavozi svoje softverske industrije. Pet minut pred dvanajsto, saj bo eno najpomembnejših odločanj že konec tega tedna.

In Slovenija? Ah, slovenski urad za intelektualno lastnino še vedno avtistično trdi, da direktiva ne bo povzoročila možnosti patentiranja programske opreme (glej stran 3). Kljub temu da so na Poljskem enotni, da bo ta direktiva to omogočala (to trdijo tudi patentni pravniki velikih podjetij), kljub temu da je...

RTV Slovenija - Kandidat za komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji Janez Potočnik, ki naj bi bil pristojen za področje znanosti in raziskav, je na današnjem zaslišanju pred Evropskim parlamentom na vprašanje poslanca Zelenih (Greens/EFA) Davida Hammerstein Mintza, kakšno je njegovo stališče do nameravanega sprejema direktive o patentih in intelektualnih pravicah odgovoril z - nimam pojma. To je lepo razvidno tudi iz prispevka TV Slovenija v Dnevniku, medtem ko je Potočnikova izjava v objavi na spletni strani ravno v tem delu skrajšana.

Po Lojzetu Peterletu, Romanu Jakiču in Majdi Širca je Potočnik tako še eden izmed evrofunkcionarjev, ki o patentnem pravu očitno ne ve praktično ničesar. Tokrat je toliko hujše, ker bo sam zadolžen ravno za raziskave in razvoj, področij, ki naj bi ju omenjena direktiva najgloblje prizadela. "Težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežja in upoštevanju enakega dostopa za majhne in velike," kar je Potočnik izpostavil kot skupen cilj prednostnih nalog, v tem kontekstu...

Slashdot - Medtem ko v EU potekajo žgoče razprave ali se naj novi patentni zakon sprejme ali ne, bo izšla knjiga izpod prstov Adama B. Jaffeja in Josha Lernerja, ki govori o patentnih zakonih na splošno ter kako slednji uničujejo inovativnost ter posledično napredek. Vsekakor je na slednjem najbolj pomembno prav dejstvo, da se v boj proti patentom začenja priključevati računalniško ne najbolj guruidno osebje, ter še bolje, člani spoštovanih institucij. Gospod Jacob Schiff je namreč profesor na Harvardu, Adam Jaffe pa profesor ekonomije na Brandeiški univerzi.

Povezano v branje: New York Times je objavil članek o slabih patentnih sistemih.

out-law.com - Včeraj se je sestal svet evropske unije za konkurenco (Competitiveness Council), da bi dokončno potrdil osnutek direktive, ki bi omogočila patentiranje idej in matematičnih algoritmov. Le ta bi šel potem v parlament, kjer bi ga evropski poslanci še enkrat potrdili. Potrditev osnutka direktive je dejanja za katerega se je pričakovalo, da ga bo svet potrdil brez zapletov. Vendar je danes parlamentarna skupina Greens/EFA sporočila medijem, da so potrditev prestavili.

Kot uradni razlog preložitve je svet navedel "težave, do katerih je prišlo ob prevajanju direktive v jezike novih članic." Neuradno pa je znano, da vse članice niso zadovoljne s trenutnim stanjem direktive in da je svet s tem dejanjem pridobil čas, da se strokovnjaki članic med seboj dogovorijo o sami vsebini. Več podrobnosti ter ozadja.

Zima bo zagotovo še vroča na tem področju. Še vedno pa čakamo na stališča strank, ki se borijo za vstop v parlament.

Slashdot - Kot navaja poročilo PriceWaterhouseCoopers [PDF; 1.8 MB], naj bi računalniški patenti bili posebna grožnja Evropski računalniški industriji. Tako naj bi relativno mil patentni režim v preteklosti privedel do vrste inovativnih, konkurenčnih in kvalitetnih izdelkov, prav patentni zakon, v trenutni obliki, pa bi uničil nadaljni takšen trend. In ker se je Slovenija s svojim vstopom v EU odločila spoštovati iste zakone, bi bil verjetno pravi čas, da zastavimo politikom kakšno vprašanje na to temo, saj bo v končni fazi prizadeta tudi slovenska IT industrija.

Geek - Microsoft uspešno širi imperij in še dolgo mu bo uspevalo, kajti patentirali so še eno uporabno lastnost večine brskalnikov sveta, tabulator, s katerim se na spletnih straneh premikamo med hiperaktivnimi povezavami. Za več informacij in patentov kliknite!

Da ne bo pomote, zavihki (ang. tabs), so do nadaljnjega še vedno nepatentirani.

OSNews - Po besedah Billa Gatesa namerava njegovo podjetje iz Redmonda letos vložiti zahteve po vsaj 3000 (programskih) patentih, kar je silovit skok napram lanskemu letu, ko so jih vložili "le" dobrih 2000, par let nazaj pa "komaj" 1000. Kljub dominantnemu položaju na mnogih tržiščih Microsoft še vedno vidi dovolj prostora, kjer (še) ni prevladal, pa bi si to vseeno želel.

Jutri bo 214. obletnica izdaje pr(a)vega patenta v ZDA ...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...