reddit - Če lahko v poljubno računanje vprežemo grafične procesorje, čemu ne bi mogli tudi kar cele igralne konzole Playstation 2, ki je s svojim Emotion Engine procesorjem nadvse primerna za določene vrste izračunov? Zlasti, ker že Sony sam ponuja namensko distribucijo Linuxa in vsa potrebna orodja.

Podobno so razmišljali tudi na univerzi Illinois, projekt pa se je izkazal za tako perspektivnega, da so sestavili kar gručo sedemdesetih Playstation 2.

Ko dospe novi Playstation 3 bo šele veselo!

Google News - Že ptičke na drevesih čivkajo, da NEC-ov Earth Simulator ni več najhitrejši superračunalnik na svetu. Za las ga je presegel IBM Blue Gene/L, kasneje pa z rekordnimi 51,9 teraflopi še Silicon Graphics s Columbijo.

Le par dni pred ponovno objavo seznama najhitrejših superračunalnikov TOP500 pa je IBM pohitril Blue Gene/L, ki naj bi presegel neverjetnih 70 teraflopov. Poročajo mnogi.

Kje je meja?

Google News - Vsakih šest mesecev izide seznam najzmogljivejših superračunalnikov na svetu. Od leta 2002 si naslov lasti NEC-ov Earth Simulator ( The Earth Simulator Center) s 35,9 teraflopi oz. trilijoni (12 ničel) operacij v sekundi.

6. novembra, ko bo predstavljen nov seznam, pa se obeta sprememba, saj se za vrh potegujeta IBM s svojim Blue Gene/L ( laboratorij za jedrsko orožje) in SGI-jeva Columbia ( NASA). Prvi je že septembra za las presegel mejo 36 teraflopov, te dni pa je rezultat korenito presegla Columbia, saj je najprej dosegla 42,7, v ponovnem preskusu pa neverjetnih 51,9 teraflopov. Ob tem velja omeniti, da je bila vrhnja "hitrost" 61,0 teraflopov. Columbio poganja kar 10 240 procesorjev Itanium II, ki uporabljajo Linux. Sestavili so jo v vsega 15-ih tednih in je trenutno gotovo najhitrejši računalnik na svetu.

Poleg tega je napredoval tudi najmočnejši Mac, ki sta ga IBM in Apple pohitrila na 12,25 teraflopov. Zaradi hude konkurence pa bo verjetno celo zdrsnil s trenutnega...

The inquirer - Pri kalifornijskem podjetju Orion multisystems (khm, orion) so ustvarili delovno postajo z nič manj kot 96 procesorji Transmeta Efficeon, ki podpira do 192 GB dinamičnega pomnilnika in 9,6 TB diskovja, pri čemer je poraba pičlih 1500 W.

Za skromnejše je na voljo namizni sistem z 12 procesorji in podporo za 24 GB pomnilnika in 1 TB diska s skromno porabo 220W. Oba sistema sta namenjena "mletju številk" (za simulacije torej), poganja ju Linux, priložena je tudi podpora za paralelno računanje. Manjši sistem zmore 18 Gflops in bo stal ca. 10 tisoč USD, večji pa iz sebe iztisne kar 150 Gflops, a za 10 krat več cekinov.

Za primerjavo: zadnji na seznamu Top500 superračunalnikov je 184 procesorski IBM eServer pSeries 655 (1.5 GHz Power4+), ki zmore 624 Gflops. Za ceno tega pa raje ne vprašajte ...

PC Linux Online - Večina uporabnikov za vsakodnevna opravila potrebuje pisarniško zbirko in med te spadajo tudi uporabniki, povezani na strežnike s procesorji POWER, na katerih teče Linux. OpenOffice.org je zgled brezplačne odprtokodne pisarniške zbirke, ki deluje na različnih platformah in ponuja zadovoljive zmogljivosti za povprečnega uporabnika. Na IBM-ovih straneh, namenjenih uporabnikom Linuxa, se nahaja uporaben članek, ki opisuje postopek namestitve OpenOffice.org na strežnike iSeries in pSeries. Klik!

Slashdot - Ker postajajo procesorji na grafičnih karticah (GPU) vedno hitrejši, se vedno pogosteje porajajo ideje, da bi jih bilo smiselno uporabiti za poganjanje negrafičnih izračunov, saj so, kadar ne igramo iger, bolj ali manj neobremenjeni. O tem smo razmišljali tudi na forumu v temah Are GPU's limited to just graphics operations? in Alternativna uporaba GPUjev.

Slashdot pa danes poroča o zanimivem projektu BrookGPU. Gre za nadgradnjo ANSI C, pri čemer končni izdelki ali nekateri njihovi deli tečejo na GPU-jih. Tako navajajo, da GeForce FX 5900 Ultra doseže 20 GFLOPS, kar je primerljivo s Pentiumom 4 10 GHz, če bi obstajal. Vsekakor zanimiv projekt.

Vnunet - Naslov novičke bi se lahko imenoval tudi 'Red Hat z Modrim v riti', saj je prav IBM, sicer že tako znan kot 'dobrodušen' sponzor raznih Linuxaških projektov, z Red Hat-om sklenil pogodbo o boljšem sodelovanju obeh podjetij pri razvijanju strežnikov ter Linux programske opreme. Podobne pogodbe IBM sicer že ima sklenjene s podjetji SuSE, Caldera, MandrakeSoft ter TurboLinux.

Red Hat bo po pogodbi dolžan IBMju nuditi svojo distribucijo operacijskega sistema, nadgradnje, podporo ter ostale storitve. Izdelki bodo na voljo za strežnike eServer zSeries (64-bitno jedro), iSeries (32-bitno jedro), pSeries Unix strežnike (32-bitno jedro) ter na Intelu temelječa sistema xSeries (32- in 64-bitno jedro).

Zanimiv je tudi pogled na borzne indekse: ob objavi novičke so RHjeve delnice narasle za 27 odstotkov, dvig pa je opazen tudi pri Calderi (19 %) ter VA Linux Systems (8 %).

Sillicon Strategies - IBM je objavil, da bo začel s proizvodnjo procesorjev, narejenih s SOI tehnologijo, z bakrenimi kontakti. SOI (silicon-on-insulator) tehnologija naj bi, v povezavi z bakrenimi kontakti, izredno pospešila delovanje strežniških procesorjev.
Serija, ki naj bi uporabljala to novo tehnologijo, se imenuje pSeries 680. Gre za 64bit-ne strežnike, ki naj bi bili (zahvaljujoč tej novi tehnoligiji in še nekaj drugim izboljšavam) za kar 63% hitrejši od sedanjih S80 sistemov.
Če se bo ta odločitev IBM-u obrestovala, bomo še videli. Če se mu bo, se bo še bolj zasidral kot vodilni proizvajalec velikih strežnikov. Drugim bo mogoče pustil pojesti drobtinice na trgu. Ali pa tudi ne?

Electic Tech - IBM in NCSA sta najavila, da bosta na univerzi v Illinoisu inštalirala dva Linux clusterja (hm ne najdem pametne slovenske besede...) in tako naredila najmočnejši Linux računalnik na svetu. Prvi cluster bodo namestili februarja, sestavljen pa bo iz IBMovih eServer x300 Thin računalnikov. Vsaki ima dva 1GHz Pentiuma3, na računalnikih pa bo tekel Red Hat Linux. Drugi claster bo nameščen nekje poleti, šlo bo pa za prvega, ki bo uporabljal Intelove Itaniume, mašine pa bodo poganjale TurboLinux. Računalniška pošast bo imela računsko moč dveh teraflopsov, povezava med njimi pa bo omogočena s pomočjo Myricovega Myrineta. Clusterje bodo uporabljali za raziskavo nekaterih temeljnih fizikalnih načel, kot so gravitacijski valovi in podobno. Več tukaj.