The New York Times - Medtem ko je prvi barvni bralnik e-knjig predstavil Barnes & Noble, a ima zgolj LCD-zaslon, ter Amazon in Sony še vedno ponujata le črnobele odtenke, so prvi bralnik z barvnim e-črnilom izdelali Kitajci. Podjetje Hanvon Technology iz Pekinga je izdelalo 9,68-palčni bralnik s podporo 3G in Wi-Fi, ki bo za začetek naprodaj le na Kitajskem s ceno 440 dolarjev (iPad se tam prodaja za 590 dolarjev)....

engadget - Pleo je zanimiv robot oz. igračka, ki je bil po mnenju mnogih daleč najboljši robot v svojem razredu. A žal, tako kot vsi dinozavri, tudi Pleo ni preživel izumrtja. Po nekaj mesecih ugibanja je Ugobe, izdelovalec Plea, odpustil vse delavce in razglasil bankrot. Začelo se je z nedelujočim forumom prejšnega decembra, nadaljevalo z napol delujočo stranjo in istim forumom, nato pa je sledila tožba enega izmed dobaviteljev sestavnih delov, ker Ugobe ni poravnal vseh računov. V začetku Aprila je prišlo obvestilo, da se bo z nastalo situacijo družba spopadla odgovorno in organizirano z uradnim odgovorom v nekaj tednih. Po približno treh tednih pa je prišla novica o bankrotu. Še vedno obstaja možnost, da bo izdelovanje...

Scientific American - Projekt Deep freeze je zažel obratovati. 26. februarja 2008 so namreč shranili prvo serijo semen riža iz 104 različnih držav sveta za primer globalne katastrofe. Naslednji teden bodo sledila še semena 268.000 vrst pšenice, koruze, krompirja, fižola in lubenic, ki bodo shranjena pri temperaturi -18 stopinjah celzija.

Projekt je načrtovan za trajno shranitev 2,25 milijard semen rastlinskih vrst, ki so pomembne za kmetijstvo oz. proizvodnjo hrane. V prvi fazi bodo zbrali 100 milijonov semen. Pri konstantni temperaturi bodo lahko preživela od 100 pa tudi do 20.000 let. Projekt podpira in financira Norveška vlada, nahaja pa se na otoku Svalbard na 80 stopinjah severne geografske širine.

Scientific American
zadetki na Guglu

Wired News - V Matrici so iz ljudi pridobivali elektriko. To je očitno do intenzivnega razmišljanja spravilo kar nekaj ljudi. Tako je 16 letni Kartik Madiraju uspel iz "magnetnih bakterij", 48 ur pridobivati 5,5 µW energije pri 25 µA. Belgijci so poizkusili več različnih bakterij najprej krmiti z odpadki. V kombinaciji z gorivimi celicami, jim je uspelo pridobivati elektriko. Na koncu je večino energije proizvajal en sam rod:Brevibacillus agri. Seveda jim je uspelo pridobiti elektriko tudi s človeškim urinom.

Da se ne bo bakterija, z imenom Neo, zbudila, bo potrebno uporabiti najmočnejšega agenta Smitha.

Slashdot - Fujitsu je predstavil barvni elektronski papir, ki ga je možno tudi upogibati. Za svoje delovanje porablja zelo malo energije, medtem ko za prikazovanje mirujoče slike sploh ne potrebuje električne energije, zahvaljujoč posebni funkciji s katero si "zapomni" sliko. Posebnost tega elektronskega papirja je poleg barv tudi v tem, da se slika, ki jo prikazuje, ob ukrivljanju "paprija" ne popači. Več podrobnosti je na voljo tukaj, izvirno novico pa sem prebral na Slashdotu.

Scientific American - Medtem, ko čakamo na prve meritve Gravity Probe B, ki bo z meritvami skušala eksperimentalno podpreti ali ovreči Einsteinovo splošno teorijo relativnost, se je konačalo enajstletno merjenje premikov orbit satelitov LAGEOS in LAGEOS 2. Pri osemdeset miljonov metrov dolgem obhodu ti znašajo dva metra na leto. Pojav je posledica ovijanja prostor-časa (za potrebe miselnega poskusa si lahko prostor-čas predstavljate kot zelo viskozno tekočino, v kateri se nekaj vrti, naprimer lonec medu po katerem packate z žlico in opazujete, kaj se dogaja v okolici vrtečega telesa), ki ga povzroči masivno vrteče se telo, v tem primeru Zemlja. Tu resda neznaten pojav z večanjem hitrosti in predvsem mase telesa pridobiva na vplivu in postane zelo pomemben, ko recimo opisujemo vesolje v okolici črnih lukenj.
Rezultati, sicer podani z 10-odstotno relativno napako, se do odstotka natančno ujemajo z izračuni, za nadaljnje potrditve, pa moramo počakati do leta 2006 na Gravity Probe B.

Razprava na forumu

Scientific American - Iz Philipsovih razvojnih laboratorijev na Nizozemskem je prišlo obvestilo, da jim je uspelo razviti elektronski papir, na katerem je mogoče predvajati videoposnetke. Tehnologija uporablja elektronsko črnilo, ki lahko izredno hitro spreminja barvo. Energijo dobiva iz majhne baterije, podatki pa so shranjeni kje drugje kot v mikročipu. Zaslon sestoji iz piklsov, ki vsebujejo kapljice barvnega črnila, ki se lahko pod električno kontrolo razširijo čez reflektivno belo ozadje in tako tvorijo barve. S hitrimi spremembami, ki potrebujejo malo energije, je takšen papir sposoben predvajati premikajoče se slike.

New Scientist - Izraelsko podjetje Paper Power je razvilo novo obliko baterij. Možno naj bi bilo to baterijo "natisniti" na papir, saj je debelina troslojne baterije le 0,5 mm. Cena za en kvadratni centimeter, ki je zmožen dovajati napetost 1,5V in ima kapaciteto 3 mAh, je le nekaj tolarjev. Najprej naj bi bile te baterije uporabljene na raznih propagandnih letakih, kjer naj bi napajale majhne LED diode, kasneje pa še marsikje drugje. Klik!