» »

Prva semena rastlin že trajno shranjena

Scientific American - Projekt Deep freeze je zažel obratovati. 26. februarja 2008 so namreč shranili prvo serijo semen riža iz 104 različnih držav sveta za primer globalne katastrofe. Naslednji teden bodo sledila še semena 268.000 vrst pšenice, koruze, krompirja, fižola in lubenic, ki bodo shranjena pri temperaturi -18 stopinjah celzija.

Projekt je načrtovan za trajno shranitev 2,25 milijard semen rastlinskih vrst, ki so pomembne za kmetijstvo oz. proizvodnjo hrane. V prvi fazi bodo zbrali 100 milijonov semen. Pri konstantni temperaturi bodo lahko preživela od 100 pa tudi do 20.000 let. Projekt podpira in financira Norveška vlada, nahaja pa se na otoku Svalbard na 80 stopinjah severne geografske širine.

Scientific American
zadetki na Guglu

50 komentarjev

strani: « 1 2

edge540 ::

Par dni nisem gledal poročil... kaj se kdo z jedrskim orožjem slučajno grdo gleda?>:D

Avby ::

To je backup. Ampak ne zaradi naravne katastrofe ampak zaradi nas samih.

Ker slej ko prej bomo sfukali nekaj in če imaš varnostno kopijo si lahk ovsaj deloma miren. As if.

Hansb ::

Se strinjam. Vprašanje je če bo ostal kdo, da bo ta "backup" lahko sploh uporabil
Hans je banano

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Hansb ()

edge540 ::

>>Vprašanje je če bo ostal kdo, da bo ta "backup" lahko sploh uporabil

Kako pa bi ubil vseh 7 miljard ljudi? Z jedrskim ali kemičnim orožjem težko. Tudi biološko bi bilo bolj tako. Še vedno bi ostalo kar nekaj ljudi.

McMallar ::

Če pa od teh nihče ne zna pravilno "odtajati" in uporabiti semen, smo pa spet tam. Veliko možnosti za poizkušanje verjetno ne bo imel...
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

BoBr ::

Mene bolj zanima koliko od teh miljonov vrst je izvirnih. Gensko nespremenjenih!
Also known as "Intel-aš".

Luka Percic ::

Mene pa zanima katera rastlina/vrsta je gensko nespremenjena.
A tista ustvarjenja direkt od boga?
:\

ali3n ::

Mene bolj zanima koliko od teh miljonov vrst je izvirnih. Gensko nespremenjenih!



Vsa, ki niso GSO. :D
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ali3n ()

christooss ::

Jedrska bomba na skladišče semen pa smo tam kjer smo bili.
-----www.ubuntu.si-------christooss.wordpress.com---------
zakaj je nebo modro. Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

BoBr ::

V boga ne verjamem ampak to je že offtopic :)
Mislil sem na genske spremembe s strani človeka.
Also known as "Intel-aš".

Avby ::

Mene pa zanima katera rastlina/vrsta je gensko nespremenjena.


Zelo me motijo ljudje z takšnim mišljenjem. Ko vse skupaj enačijo. Pa celo mislijo, da prav razmišljajo.

Thomas ::

> Projekt je načrtovan za trajno shranitev semen 2.25 milijona rastlinskih vrst, ki so pomembne za kmetijstvo oz. proizvodnjo hrane. V prvi fazi bodo zbrali semena 100 milijonov vrst.

Dej mau poklepej tele številke, da ne bodo tko trapaste!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

gzibret ::

Hja, maš prav....

> Built to withstand all foreseeable disasters, including a recent earthquake that was the biggest in Norwegian history, it has room to protect at least 4.5 million samples (2.25 billion seeds) in its three man-made caverns.

Torej, 4.5 milijona vrst, 2.25 milijard posameznih semenk. Očitno bodo shranili od vsake vrste 500 semenk. Prva faza pa bo 100 milijonov semenk (cca 200.000 vrst). Naj nekdo, ki ima te pravice, zadevo popravi.

Me zanima, če bo Cannabis Indica tudi zraven :D
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Jaka83 ::

Misliš Cannabis sativa L. oziroma Cannabis indica Lam. oziroma Cannabis ruderalis Janisch. . Najboljše kar Cannabis species, pa bo gmah ... jebesh pšenico ane.

Thomas ::

No ja ... tehle 4,5 milijona vrst se men vseen zdi mau pretirano.

4500 IMHO, bi blo bolj prav.

Tudi dvomim, da ima izraz "268.000 vrst pšenice, koruze, krompirja, fižola in lubenic" kakršenkoli smisel. 100 vrst pšenice, 100 vrst krompirja, 100 vrst fižola, 30 vrst lubenic ... bi se meni slišalo dosti bolj realno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Luka Percic ::

Zelo me motijo ljudje z takšnim mišljenjem. Ko vse skupaj enačijo. Pa celo mislijo, da prav razmišljajo.

Mene pa taki kot ti ne motijo pretirano.
Pač eden neveden več.
Z svojim manjkom skepticizma tudi težko kam prilezete, da bi bili nevarni.

PIPI ::

Uf ja, res problem seme postaviti na sonce, počakati da se odtali in ga posaditi... Kot da bi bila to raketna znanost v kameni dobi...

Krofek ::

Fajn bi blo da bi naredili isto še z domačimi živalmi :D
karkoli je že to...

Saladin ::

To bi že zdavnaj trebalo naredit - sploh z DNA redkih in danes izumrlih vrst.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

nastyboy ::

Kaj pa za živali? A na njih bodo pa pozabili.... sicer pa ali bi to sploh bilo prav.. ker če na primer tigri ne vidijo "mame" kako lovi tudi sami ne bodo znali loviti in bi lahko spet izumrli zaradi tega ker ne dobijo zgleda kako preživeti...


LP

McMallar ::

Če ga posadiš pozimi, ti tudi postavljanje na sonce ne pomaga... >:D
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25

MICAKLUS ::

Mene pa zanima če so ta semena okužena in na kakšen način jih shranjujejo oz. odtajajo?
I:D

Pegaz ::

@nastyboy Enkrat sem gledal nek dokumentarec o tem, da se opice v živalskem vrtu niso znale spolno razmnoževati. Upravljalci vrta so jim nastavili velike televizorje, na njih pa posnetke parjenj opic. ;)
"Live as if you were to die tomorrow. Learn as if you were to live forever."
- Mahatma Gandhi

Krofek ::

hehe animal pron; drugače pa ja, če pride do katastrofe, bi rad jaz jedel tudi meso, ne pa sojinih polpetov :P
karkoli je že to...

BigWhale ::

Ze sto vrst psenice je IMO trapast.

Saladin ::

Genetska raznolikost in ostala traparija...;)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

guest #44 ::

kaj pa spremembe klime, a bodo "stare" rastline sploh prilagojene? pa še to bi morale uspeti brez naše pomoči.

BigWhale ::

Saladin, ja vem. ;) Ampak traparija je zato, ker ne nucas tako velikega nabora vrst. Ce pride do taksne krize, da jih bos dejansko moral uporabiti, potem jih bos uporabljal v precej kontroliranem okolju in bos lahko zagotovil dovolj ugodne pogoje za rast tocno tiste vrste.

Ce pa tega ne bos mogel zagotoviti, holokavst, taksen ali drugacen, potem je pa ze za semena precej vprasljivo, ce so holokavst prezivela. :)

gzibret ::

> Ze sto vrst psenice je IMO trapast.

Ne, sploh ne. Moraš vedet, da se vrste lahko razmnožujejo le ob zadostni genetski pestrosti. Populacija 10 primerkov bo izumrla, populacija stotih sicer ne bo izumrla, bo pa dosti bolj občutljiva na vse mogoče (bolezni, prehrana...). Populacija 500 primerkov že ima boljše dolgoročne možnosti, če pa shranimo nekaj podvrst, pa sploh ni panike. 100 vrst žit ima gene za vse živo, od obrambe proti plesni, do rezistence na UV...

Zmrzovanje kravjih fetusov je malo nesmiselno, saj pol, da fetus zraste, rabiš še živo kravo. Če pa živo kravo zmrzneš, pa jo lahko, ko jo odtališ, le še poješ. Za življenje ni več uporabna.
Vse je za neki dobr!

antonija ::

Ta semena so tam predvsem zaradi velikosti gene poola. V trenutnem svetu se forsira le nekaj dokaj neobstojnih linij rastlin, ki pa imajo relativno velik ekonomski donos na povrsino. Ker bi vsi kmeti radi imeli cimec denarja kopujeo ista/zelo podobna (genetsko gledano) semena in s tem vstrajno ozijo gene pool in krepko pripomorejo k zatiranju "naravnih" mehanizmov za dolocanje katera vrsta si zaslizu preziveti in katera ne. S shranjevanjem "izvirnih" semen (za katerja predobro vemo da so dalec od izvirnosti, so pa vsaj gensko dovolj raznolika, da se jih lahko vrze med trenutno populacijo in "razredci" "slabe" gene) pa naj bi si pustili moznost izbire velikosti gene poola.

Za cannabis vrste... pa ne verjamem da bos kjerkoli na svetu nasel semena izvirne indice, sative ali rutha. Vse tri so se ze zdavnjam prepletle med seboj, in kolikor vem njihovih "pravih" prednikov na svetu ni vec. Lahko sicer dobis "hibride" (naravne ali pa nacrtovane) kjer prevladuje ena od vrst, to je pa tudi vse. Edino za ruth nisem 100% preprican da ne obstaja vec, ker to je vrsta ki jo zelijo vzgajati kmetje. Vsebnost THCja in ostalih kanabinoidov je zanemarljivo majhna (vseeno ce kadis zajbelj ali pravi caj), rastline pa so praviloma bolj "mesnate" od njihovih "kulinaricnih sorodnic".

Ampak traparija je zato, ker ne nucas tako velikega nabora vrst. Ce pride do taksne krize, da jih bos dejansko moral uporabiti, potem jih bos uporabljal v precej kontroliranem okolju in bos lahko zagotovil dovolj ugodne pogoje za rast tocno tiste vrste.
To bi drzalo, ce bi ze bili taki carji da bi imeli moznost in znanje uravnavat gene posameznih rastlin in jih prilagajat njihovem okolju (oz. okolje prilagajat tocno tistim rastlinam, amapk to se danes ne sme poceti, ker "ni zeleno"). Do takrat se pa kot kaze se vedno zanasamo na "naravne" metode ubijanja in iztrebljanja, torej evolucijo. Le sestavine zanjo hranimo zmrznjene in ce bo nuja se jih zmece v lonec in upa na najboljse.

Če pa od teh nihče ne zna pravilno "odtajati" in uporabiti semen, smo pa spet tam. Veliko možnosti za poizkušanje verjetno ne bo imel...
Semena zamrznit in odtajat zna vsak ki ima dosto do zmrzovalnika. Sparvis jih v embalazo (pomoznosti tako ki bo v zmrzovalniku obstojna za predviden cas hranjenja), gor napises katera semena so notri in jih vtaknes v zmrzovalnik. Ko se odlocis da jih potrebujes, jih prestavis v hladilnik za cez noc in naslednji dan lahko pogumno vtaknes semena v zemljo/gojisce. Vzkljivost bo sicer nekoliko nizja kot pa pri "svezih" semenih, amapk ce shranjujejo po 500 vsake nebi smelo bit problemov.

Mene bolj zanima koliko od teh miljonov vrst je izvirnih. Gensko nespremenjenih!
Odvisno kako definiras "gensko nespremenjeno". Ko so se prvi sladkorji zlepili skupaj z aminokislinami in je nastal prototip gena je hkrati nastal tudi izvirnik. Ce se jih je vec pojavilo hkrati, jih je pac bilo vec. Vsekakor pa evolucija ("narava" za zelene) ni pustila tistim genom da bi obstali, oz. je iz tistih genov "pobrala" najboljse kar je obstajalo za tisti cas in prostor, vse drugo pa iztrebila iz oblicja zemlje.
Na koncu ima vsak organizem nekje svojega evolucijskega prednika, amapk tistih zacethim (in mnogo generacij za njimi) ze zelo dolgo ni vec.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

SanAndreas ::

A se bliža konec sveta al kaj :D
SanAndreas je doma iz Rimske Galaksije ima srebrn NLP :)

Keyser Soze ::

Ja, ja. Pa pride apokalipsa (v stilu mars attacks + earth scorched), se preživeli odpravijo tja gor, da si zagotovijo futr in jih hightec varnostni sistem v stilu Resident Evila seseklja kot čebulo.

P.S.: Alice, ki je na koncu edina preživela, pa itak nima pojma o kmetovanju.:D
OM, F, G!

antonija ::

_Ce_ imas dovolj gensko raznolika semena niti ne rabis kej velik pojma o kmetovanju. Vse posujes po filingu tam kjer se ti zdi da bi lahko kaj zrastlo, pol pa ze rata kar rata. Ce vmes kaj zalijes pa ni verjetno nobene skode.

Amapk to ni za primer apokalipse. To je varovalka za danasnje uber pametne kmete. Verjetno tega niti ne vejo, amapk s promoviranjem enih in istih vrst se napake v genih vedno bolj izrazajo in vrste se dokaj hitro izrodijo. Takrat je pa treba vrsto pustit da odmre in najdet nekaj drugega. Ker sami tud pod razno niso dovolj pametni da bi imeli spravljena semena "izvirnih" rastlin (oz. se organizirali in bi imeli semena ki jih pac rabijo skupno shranjena), morajo to namesto njih pocet drugi. Oni bojo pa jamral zakaj koruza ne raste vec, ce je pa prej 10 let rasla.

Skratka to je (kolikor razumem) predvsem zato da lahko (po potrebi) "mal premesamo" gene pool. Kar pa niti ni tako dobra tematika za filme reda Resident evil.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

e-marko ::

Ti se rajši spravi na semenarske hiše tipa Syngenta, Pioneer in ostale in ne na kmete, ki večinoma nimajo doktorata iz genetike. Eni smo pač ostali samo pri uni.dipl. ing. A resnično pričakuješ, da bodo kmetje sedaj razmišljali kako bi čimbolj raznoliko sejali pa če bo zraslo kaj ali pa ne? Pri teh cenah surovin je takšno razmišljanje naivno. Pa povej mi prosim kje naj kmet dobi raznoliko (genetsko gledano) seme, da bo vzdrževal gene-pool? Aja, ne more... Spet hvala semenarskim hišam, ki vsako leto promovirajo nekaj hibridov in ostalega sploh ni na voljo. Imajo pa bajne dobičke. Kapitalizem je svinja, ja.
...somebody, somewhere...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: e-marko ()

DominusSLO ::

Kaj se spotikate ob odtajanje in gojenje? Navodila bodo pa ja znali priložiti zraven :P
cpu&nb watercooled, gpu on air at the moment

antonija ::

Mene osebno nic ne moti ce jem degenerirana jabolka, ali pa jagode ki se odbijeo od mize ce jih spustis nanjo. Seveda imam rja socne sladke jagode ki se razpackajo ko jih das v usta, ampak tega sredi mesanice betona+asfalta nekako ne pricakujem.

Pricakujem pa od nekoga, ki se ukvarja z dokaj strokovno dejavnostjo, da o tem tudi nekaj ve. Nikakor ne pricakujem od kmetov da bojo imeli dovolj znanja za nacrtne modifikacije organizmov ali celi pogoje kjer bi to lahko sami poceli, vseeno bi pa morali poznati dovolj osnov svojega "foha" da bi jim bili taki principi poznani, ce ze ne jasni.

Sej vem da je pri nas kmetijstvo bolj "druzinska" stvar, in da na tisto njivo ki jo je imel ze praded posadis koruzo, na travnik zdraven pa das past zivino in se znanost konca. V drugih drzavah (kjer kmetov ne subvencionirajo tako radodarno kot pri nas) so se ze naucili koliko zivali se lahko pase na tocno doloceni povrsini pri dolocenih pogojih vzdrzevanja te povrsine. Isto velja za rastline: ce imas koruzo posajeno tako, da so rastline med seboj odmaknjene toliko da se korenine krepko prepletajo in potem sitnaris da ni zrastla lepa koruza ker "je susa" (medtem ko je trava zdraven zivo zelena, drevesa so polna socnih sadezev, etc.), potem is zasluzis dve okrog uses in konec subvencije. Amapk to je spet druga tema.

Bistvo tukaj je, da je ta semenska banka namenjena temu, da se zasciti pridelovalce hrane pred njihovo lastno pametjo. Kapitalizem pac dela svoje, in vecina ne vidi dlje kot pa do jeseni.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

e-marko ::

Glej, dejstvo je, da potem nimaš pojma o kmetijstvu, če pišeš takšne kot v predzadnjem odstavku. Drugače pač ne morem razumeti tvojega odgovora. Sem samo čakal na omenjanje subvencij. Kolikor vem so v sosednjih državah višje in so tudi že izplačane. Subvencije tudi niso namenjene podpiranju lenobe kmetov kot nekateri radi predstavljate ampak so namenjene temu, da bo kmet sploh še želel obdelovati manj zanimive površine. Res misliš, da bom ročno kosil neki breg medtem, ko bo kmet v Franciji v tem času s traktorjem pokosil ne vem koliko hektarjev? Vedno manj smo namreč pridelovalci hrane ampak urejevalci krajine. Čeprav s trenutno kmetijsko politiko EU-ja se zna to hitro porušiti in bo EU kaj kmalu lačna. Če bi bilo tako super kmetovati potem ne bi vsako leto propadlo toliko in toliko kmetij (podatke poišči pri Statističnem uradu online, jaz nimam časa).
Mogoče pri vas kmetujete tako kot so vaši pradedje (glede na to, da pišeš, da VEŠ kako to gre?) Ostali, ki se gremo to za preživetje pa si lahko prepričan/a, da se tako NE kmetuje. Brez profi pristopa lahko greš kar na borzo. Jasno, povsod so izjeme. Tole glede obtežbe površin pa res ni nobena umetnost. Verjemi, da si vsak zna preračunati koliko neka površina zmore obtežbe. Še vedno je tukaj v pomoč obtežba GVŽ/ha za tiste najbolj nesposobne, če že drugače ne gre.

Glede koruze pa je tako, da pač zahteva svojo tehniko pridelave, da gre finančno skozi. Drugače jo pač ne seješ, preprosto ali ne? Ne obstaja samo koruza, veš? Žal je pač tako, da pri prireji govedi skoraj nima nadomestila. Ne vem kje so ti hudo zeleni travniki in sočni sadeži na drevesih medtem, ko je koruza požgana? Kadar požge koruzo požge bolj ali manj tudi travnike. Aja, sadjarji svoje sadovnjake namakajo. Misliš, da so pa morda zato drevesa polna sočnih sadežev? Preden pa odgovoriš, da pa naj namakamo tudi travnike in njive pa ti povem, da pač teh možnosti povsod enostavno ni!

LP
...somebody, somewhere...

antonija ::

Pisem o drzavah izven EU, v Eu se vse dela bolj.... "tradicionalno" in "zeleno". Ce pa pogledam na travnike pa ni niti ene same samcate travne cvetlice na njih (ker ob tej gnojnici ki jo uporabljajo na travnikih pac ne more preziveti), pa se trava je bolj podobna nekem degeneriranem trsu, ne pa travi (kar ne pomeni nic drugega kot to da se jim tak nacin obdelovanja travnikov najbolj isplaca kjub temu da s tem odstranijo vecino naravnega rastja in ga zamenjajo z necim kar jim nosi cimvisji dobic, kapitalizem pac).

Lahko ti pa 100% zagotovim da je EU daaalec od lakote. Trenutno situacija s zalogami hrane v EU je taka, de je hrane vec kot dovolj. Zaradi (pre)velike ponudbe kmetje ne morejo vec dobiti dovolj denarja za svoje pordukte in morajo ali zamenjati dejavnost, ali pa dobit denar nekje drugje. in ce smo ze tako navduseni kapitalisti, potem opravljanje dejavnosti ki ni dobickonosna sploh ne pride v postev, ali pac?

Kar se pa dreves in travnikov tice, pa obstajajo na cesti med sk.loko in ljubljano. Ko poleti obcodujes koruso posajeno na 5-10cm narazen (sem sel merit enkrat, za 5 debelin stebla je bilo presledka v eni vrsti rastlin, IMO tak organizem nima nobenih moznosti da zraste v kvalitetno rastlino) ki je vsa pozgana in uboga za videt, poleg njive (ja, tik ob njivi, vcasih je pespot vmes, ne pa vedno) je pa travnik zelen, niti sledu ni o pozgani travi.

Kar se pa namakanja tice: moznost namakanja je tocno tako, kot si jo bos naredil. Ce nekdo namaka sadovnjake je zelo verjetno najprej poskrbel za infrastrukturo in ostale tehnicne zahteve, dobil razna dovoljenja da ne unicuje okolja etc., potem pa lahko namaka svoje povrsine. Kmetje v franciji tako namakajo sadovnjake, vinograde,...

Kar se pa tice bolj znanstvenega pristopa k kmetovanju sem pa mislim na Novo Zelandijo. Otok na priblizno isti geografski visini kot slovenija, le na juzni polobli (zima in poletje sta obrnjena). Tam kmetje _morajo_vedeti_ koliko glav zivine lahko prenese njihov travnik, pri tem ji seveda pomagajo svetovalci (za katere sklepam da jih tudi slovenija premore in so na voljo), in tako izkoristijo svojo zemljo za cimvecji dobicek in hkrati vzdrzujejo naravno floro na dani povrsini. Tam si sicer pri reji zivali za humano potrosnjo dovljeni hormoni in steroidi (ki jih v koncnih porduktih ni vec, le za vecanje misicne mase in zmanjsevanje mascobnega tkova med rejo se lahko uporabljajo) ki prinesejo nekaj visji zasluzek, ampak to samo za zivali ki so za domaco potrosno. Kljub temu isti otok izvaza izdelke (zivaske in rastlinske) v EU, kjer pa morajo upostevati pravila ki veljajo za EU kmete. Torej nic steroidov in hormonov, njihova lastna zemlja (na priblizno enakih pogojih kot slovenija, mogoce malce vec padavin, pa se to ne po celem otoku), pa jim s placevanjem transporta in uvoza v EU "znese" velik bolje kot pa domacim kmetom. Pa tukaj ne gre za USA style farme na povrsini za 3 slovenije, ampak proizvajalce enake evropskim kmetom.

Res je da doma nimam nobene krave ali posajene koruze, ampak ze zgornji podatki pricajo o tem da je kmetijstvo v evropi gnilo ko korenin in da bojo potrebne velike spremembe preden se zacne situacija popravljat. Zdej pa: al bojo tud domaci kmeti spoznali da te bojo brez znanja drugi (ki znanje uporabljajo) povozili in pustli za seboj v prahu, ali pa pac "pocuzas" se toliko evrov kot so jih politiki pripravljeni dat, ko pa gre vse k vragu pa pac najdes sluzbo. Ugani kam kaze trend....:(
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

SanAndreas ::

Moja ideeeja je pa takšna, da bi se vsi čimprej šli na tečaj z naslovom - Nujno potrebno znanje o kmetovanju in raba semenčic v primeru globalne katastrofe :D
SanAndreas je doma iz Rimske Galaksije ima srebrn NLP :)

uporabnik0 ::

Srednji vek 101

e-marko ::

@antonija
Vse kar si napisal je točno tako kot bi naredil kakšne povzetke člankov, ki jih pišejo včasih novinarji, ki nimajo ravno pojma o kmetovanju.
Glede hrane v Evropi malo počakaj in se boš mogoče spomnil kar sem napisal.

Tisto travo in gnojnico, ki jo omenjaš... Ja pa človek božji gnojnica je organsko gnojilo, ki praktično ne more biti kaj bolj "zeleno". Je pa res, da nima fajn vonja ampak tudi to se da v veliki meri odpraviti s pravimi postopki, ki pa jih kmetje pri vas očitno še ne poznajo. Enostavno mešanje z dovajanjem zraka to v veliki meri omili. To ni nič drugega kot premešano blato in seč živali. Torej tudi živali v divjini onesnažujejo okolje, ko serjejo vsepovprek? Raznovrstnih rožic pa vedno manj srečaš zato ker se travo kosi prej, da je bolj kvalitetna, ker ko preide v fazo cvetenja (v resnici že malo prej) izgubi zelo veliko hranilnih snovi. Ko pa enkrat že polno cveti pa ni po kvaliteti veliko bolje od slame. Verjetno bo kmet gledal, da pospravi kvalitetnejšo krmo in ne, da bo sprehajalcem omogočil nabiranje rožic. Se verjetno strinjaš.

Tisto o dovoljenjih pri namakanju in uničevanju okolja je hec. Kapljično lahko namakaš trajne nasade. Tega ne moreš početi pri ogromnih površinah travinja in njiv kjer fizično to skoraj ni izvedljivo oz. se fianančno nikakor ne izide. Ko objavijo pomanjkanje vode bom jaz odprl ventil? Sem ja na POPTV še isti dan...

Ne vem zakaj kar naprej omenjaš koliko glav živine prenese travnik. To je vsakemu loleku, ki se ukvarja s kmetovanjem, jasno. Kaj ima to s sušo? Ali misliš, da bo travnik ostal zelen, če ne bi kosil? Se motiš. Upoštevati pa moraš različno strukturo zemlje že na zelo malem področju. Lahko sta dve njivi blizu skupaj ampak ima ena bolj težko zemljo katere kapaciteta zadrževanja vode je precej večja od tiste, ki ima srednje težko zemljo. V tem primeru se pozna vsak dan brez dežja in razlika je zelo vidna. Spet je potrebno pravilno načrtovati in tam sejati odpornejše sorte ali pa takšne, ki jih prej pospravimo z njive. Pač možnosti je več. Verjemi, da preudaren kmet ne sadi kar nekaj v tri krasne in upa na najbolje. Tisti pač počasi propadajo.
Lahko ti samo povem, da so odkupne cene goveje živine na istem nivoju že kakšno leto in so celo v zadnjih dveh mesecih nekoliko padle, ker pač kmetje morajo oddati živino, da nakupijo seme in ostalo. Mesarji pa to lepo izkoriščajo. Kakšne so pa cene v trgovini? So mogoče padle? Potem pa direktor Celjskih mesnin po tv-ju farba ljudi, da so se jim povečali stroški vhodnih surovin. Plače delavcem mogoče? Delavci pravijo, da ne. Kateri stroški torej? Sončno sevanje? Tukaj poišči pravega krivca za visoke cene in ne da vsi kažejo na kmeta in subvencije.
Verjemi, da bi bil raje brez subvencij in z primerno ceno proizvoda ampak trenutna politika je pač takšna kakršna je. Da je pa gnila, se pa strinjam.
...somebody, somewhere...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: e-marko ()

darksamurai ::

gnojnica... vse kar je organsko še ne pomeni da je dobro. Navaden gnoj ja, gnojnica pa ne. Očitno noben kmet ne ve, da s tem zastruplja ogromne količine podtalnice. Dejavnost, ki najbolj zastruplja vodo v sloveniji je ravno kmetijstvo. Lahko se zgovarjate kakor želite, ampak takšno je dejstvo (realni podatki tako kažejo). Pretirana uporaba pesticidov in gnojnice je razlog za to. Da ne omenjam tiste afere o antibiotikih v mleku.
V vinogradih 80% folka pretirano uporablja pesticide. Na lastne oči sem videl kako na približno (2-3x več) mešajo škropiva. Koliko BDPja gre v kmetijstvo? Raje ne bom napisal številke (%) ker je ogromna. Če bi 10% denarja za kmetijstvo dali v gospodarstvo, bi se v gospodarstvu za X-krat povečal znesek... Če bi bolj podpirali inštitute (bolje plačali raziskovalce in boljšo opremo dali) in pomagali ustanavljati "primerna" podjetja bi imeli vsi od tega veliko večjo korist.
V Italiji imajo kmetje namakalne sisteme. Zakaj se mi nekako zdi, da ima Italija glede na površino manj vode? :)

Bom še enkrat ponovil: nekaj kmetov dela tako kot je treba, večina pa ne. Podpiram vse ki delajo tako kot je treba, ostale pa ne!
god gave me style!

Thomas ::

Jaz nisem prepričan, da bi preusmeritev kmetijskih subvencij v subvencioniranje razvoja, sploh kaj prineslo.

"Če deluje obdavči! Če še deluje, še bolj obdavči. Če ne deluje več, subvencioniraj!" Ta politika je zelo neumna in zelo prisotna.

Kmetijstvo in znanost v EU, če pogledamo objektivno, niti nista tako slaba. Hrane imamo preveč, nova spoznanja pa se tudi kreirajo. Zmerno.

Mau več trga v oboje, pa bomo ko Amerika!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

antonija ::

Gnojnica je tocno toliko organska kot so organski pesticidi. In oboje so cisto taprave organske spojine. Ali pa spirin, isto organska spojina. Tisto kar je v gnojnici v ogrooomno prevelikih koncentracijah so soli nitratov. Ce je le-teh prevec, potem gnojnica "ozge" rastline, oz. se rastline zaradi prevelike koncentracije soli na zunanji strani (in posledicno prevelikega potenciala za absorpcijo vode) preprosto posusijo. Ostanejo le najbolj odporne, ki pa so kot kaze neka mutirana trava ki bolj spominja na miniatures trs.

Ne razumem pa zakaj se pritozujes zaradi nizkih odkupnih cen: Ce ti cena ni vsec, ne prodajaj. Ce bos zaradi tega propadel to ni problem mesarjev oz. zivilsko predelovanlne industrije. naloga omenjene industrije je, da cim ceneje dobi surovine in cim drazje proda produkte. S tem njihove delnice rastejo in delnicarji so srecni. Happy ending. Ce so cene surovin v zadnjem casu padle, to lahko pomeni dvoje: povprasevanje (ob enaki ponudbi) se je znizalo (manj surovin se predela v proizvode za potrosnike) in s tem je nastal presezek surovin na trgu. Ali pa je ostalo povprasevanje enako (sklepam da bolj to ker ljudi je na svetu vedno vec in glede na procent debelosti ne stradajo prav vekiko, vsaj v EU ne) in je narasla ponudba (prevec kmetov zbija ceno s svojimi proizvodi).
Zdej mas pa na izbiro: Nehas prodajat produkte pod ceno ki ti ne zagotavlja ekonomskega obratovanja (kar je ze v osnovi neumno). Upostevajoc da verjetno ne mores shraniti nevemkoliko ton mesa in rastlinja to pomeni suspenz dejavnosti do dviga cen surovin na ekonomsko sprejemljivo raven.
Zacnes kupovat vec proizvodov in s tem povecas povprasevanje po surovinah. (tudi to verjetno ne pride v postev ker je malo ljudi s tako zalogo kapitala da bi si alhko kaj takega privoscili, pa tudi takrat ne vem ce bi hoteli to poceti s svojim denarjem).
Ce pa nisi privrzenec od manipulacij trga pa lahko znizas stroske proizvodnje (in morebiti s tem kvaliteto produktov) na raven kjer so trenutne cene se ekonomicne, prodajas strankam ki so pripravljene placevati vec EUR/kg (ponavadi kaksni "organski" fanatiki), ....

Se vedno pa trdim da ima EU velik presezek proizvedene hrane. In nic ne kaze da bi se trend preusmeril. Sploh s priklucitvijo novih clanic kjer so kmeti pripravljeni delati za manj denarja kot pa v "starih" clanicah. Jebiga, konkurenca dela svoje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

wooted ::

omg zdej ste spet zašli s teme!

ontoppic:sej ni problem posadit... bl je problem kako tja pridt, in to zadevo najdt če jo zasneži:\
je pa tole dobra zadeva, verjetno je tud kšna zadeva z raznimi dna vzorci kje

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: wooted ()

cryptozaver ::

>Projekt podpira in financira Norveška vlada, nahaja pa se na otoku Svalbard na 80 stopinjah severne geografske širine.

No, hladilniki ne bodo imeli težkega dela, če sploh ;)

gzibret ::

Mislim, da sploh ne bodo rabili hladilnikov. Če tole zakopljejo globoko v skalo, pol se temperatura itak ne bo nikoli dvignila kaj (dosti) več, kot je sedaj.
Vse je za neki dobr!

e-marko ::

@antoniija
Gnojnica je tocno toliko organska kot so organski pesticidi. In oboje so cisto taprave organske spojine. Ali pa spirin, isto organska spojina. Tisto kar je v gnojnici v ogrooomno prevelikih koncentracijah so soli nitratov. Ce je le-teh prevec, potem gnojnica "ozge" rastline, oz. se rastline zaradi prevelike koncentracije soli na zunanji strani (in posledicno prevelikega potenciala za absorpcijo vode) preprosto posusijo. Ostanejo le najbolj odporne, ki pa so kot kaze neka mutirana trava ki bolj spominja na miniatures trs.


Tole si napisal tako, da bi ti kdo še verjel. Spet si usekal mimo, ker gnojnica se ne sme razvažati v sončnem vremenu ampak praviloma tik pred dežjem ali celo, ko začne deževati. Cilj je, da se je spravi čim prej v tla. Noben ne želi, da bi mu dušik izhlapeval v zrak medtem, ko so cene mineralnih gnojil v oblakih (v nekaj mesecih so se skoraj podvojile). Če pa to počnejo kmetje v tvoji okolici pa jim jaz ne morem pomagati. Ne pa zato posploševati na vse. Ni gnojnica noben bav-bav ampak je notri ravno toliko nitratov kot jih krava izserje. Noben jih ne dodaja. Za uporabo pa je potrebno gnojnico tudi razredčiti, sploh če pričakuješ manj padavin. Se pa lahko primerna gnojnica uporablja tudi za foliarno gnojenje ampak spet v oblačnem vremenu in primerno razredčena. Lahko prilepim kakšno sliko naših travnikov, če mi morda ne verjameš. Nobenega miniaturnega trsja. Ampak dvomim, da bi tole še koga drugega razen naju zanimalo...

Glede cen je pa tako, da potrošniki jamrajo, da želijo slo poreklo, po drugi strani pa želijo nizke cene v trgovini, ki BI bile možne, če ne bi bila predelovalna industrija in predvsem trgovina tako požrešna. In zakaj je tako? Ker ni prave konkurence ampak imamo neko kvazi tržno gosdpodarstvo kar se tiče relacije kmet - predelovalna industrija in trgovina. Trgovina obvladuje predelovalno industrijo in enostavno nimaš več komu drugemu prodati. Sčasoma se nekaj vsekakor bo moralo spremeniti. Saj razumem kapitalizem ampak tudi potrošniki naj potem nehajo/nehamo jamrati glede podražitev, se strinjaš?

Če bi EU imela takšen blazen presežek hrane ne bi ob malenkostnem nihanju na trgu cene surovin nenormalno narasle. Poglej samo pšenico in koruzo. Da soje sploh ne omenjam. Zaradi malo slabše letine in neumne politike (ja, dajmo koruzo sipati v bioplinarne...) naenkrat panika in začasna ukinitev obvezne prahe s strani Bruslja. Spet politika preveč vtika svoje prste kjer ji ni mesta.
Se pa strinjam glede vključevanja novih članic. Čiste kolonije. Ampak to deluje le kratek čas, saj počasi tudi tisti iz novih članic želijo za svoje delo primerno plačilo. In potem pač snubimo nove kandidatke. Kje pa se bo to ustavilo? Pri Indiji morda? ;)

LP
...somebody, somewhere...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: e-marko ()

Thomas ::

> Trgovina obvladuje predelovalno industrijo in enostavno nimaš več komu drugemu prodati.

Dejte no, kupite klacnico in sami koljite. Obljubim, da bom prihajal po šniclne. Obljubim, da bom zmerjal razne sanitarnce ki vas bodo brezveze buliral.

Resno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Deep freeze

Oddelek: Pomoč in nasveti
81421 (1164) Maystr
»

Prva semena rastlin že trajno shranjena (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
504894 (3129) antonija
»

Problem s službenim prenosnikom

Oddelek: Pomoč in nasveti
8745 (745) Tomas 33
»

Google Sky

Oddelek: Novice / Omrežja / internet
205734 (3762) Jst
»

Čas za opazovanje noctilucentnih oblakov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
62769 (1799) gzibret

Več podobnih tem