Slo-Tech - V petek je skupina več evropskih podjetij predstavila projekt Euro-Office, ki predstavlja evropsko odprtokodno alternativo komercialnim pisarniškim paketom iz ZDA. Ionos, Nextcloud, Eurostack, XWiki, OpenProject, Soverin, Abilian in BTactic načrtujejo izid prve stabilne verzije do poletja, sedaj pa je na Githubu na voljo tehnična predogledna verzija.
Euro-Office nastaja kot odcep (fork) iz OnlyOffice. Nextcloud in Ionos pojasnjujeta, da je LibreOffice že 35 let stara rešitev, ki ni več najbolj inovativna in prilagodljiva, OnlyOffice pa izvira iz Rusije in nima vse kode odprte. Euro-Office temelji na OnlyOfficeu, dele kode pa so napisali na novo. Obstaja tudi openDesk, ki ga razvija nemški Center za digitalno suverenost v javni upravi (ZenDIS), od katerega se Euro-Office razlikuje, bo pa lahko openDesk uporabil njegove komponente.
Nekje prebral, da ima boljši compatibility s [starimi] .docx in .xlsx dokumenti. Če to dejansko dela in je program nameščen lokalno, lahko končno za vedno pozabim, da obstaja Microslop.
Our proprietary AI robots independently recreate any open source project from scratch. The result? Legally distinct code with corporate-friendly licensing. No attribution. No copyleft. No problems.
Bi lahko bilo kaj narobe, če se vzame vse te zaprtokodne knjižnice in se jih z AI implementira "na novo"?
Že vsaj trideset leto obstaja tudi komercialni nemški SoftMaker Office, ki dokaj dobro odpira in shranjuje dokumente v Microsoftovih siljenih formatih. Brezplačna okrnjena varianta je SoftMaker FreeOffice.
Imajo pa verzijo za Windows, Mac in Linux.
Spodaj pa najdete centralno stran, kjer se postopoma zbirajo različne evropske digitalne rešitve:
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Se da naredit novo alternativo na hitro z umetno inteligenco!?
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i5-14400f rtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija
Se da naredit novo alternativo na hitro z umetno inteligenco!?
Uporabo UI vse bolj omejujejo, kmalu boš imel na voljo le 10 minut dnevno. Torej boš za izdelavo potreboval vsaj nekaj let. Najboljše bo, da si dobro zavezeš gate, preden se lotiš takega projekta.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Kar se tiče software-a, lahko v EU vse US rešitve zamenjamo z lastnimi v nekaj letih, če to hočemo in pade odločitev za to na ravni EU. Danes postaviti novo pisarniško rešitev ali DBMS engine ali OS, je bolj ali manj trivialno. Problem je hardware, zaradi patentov in to, kjer je zadeva malo bolj zapletena in tukaj odvisnosti od US in pa seveda Kitajske ne bo kmalu konec.
Docx je standardiziran format, vendar se ga MS ne drži, da slabša kompatibilnost z open source programi. Pri nas uporabljamo Libre Office in na primer pri izvažanju iz Impress (nadomestek Powerpoint) uporabimo pdf, da se prikaže pravilno na vseh platformah.
Nextcloud Hub (Nemčija): Vodilna odprtokodna rešitev za sinhronizacijo datotek, souporabo in sodelovanje v timih, ki daje velik poudarek varnosti in samostojnemu gostovanju.
eXo Platform (Francija): Ponuja celovito izkušnjo digitalnega delovnega okolja, ki združuje funkcije intraneta, družbeno sodelovanje in upravljanje dokumentov.
XWiki (Francija/mednarodno): Zmogljiv odprtokodni wiki sistem za podjetja in sistem za upravljanje dokumentov, primeren za kompleksno izmenjavo znanja.
Folderit (Estonija): Namenski sistem za upravljanje dokumentov, ki se osredotoča na varno shranjevanje, delovne tokove in enostavno sodelovanje.
Jalios (Francija): Platforma za digitalno delovno okolje, znana po zmogljivih mehanizmih za upravljanje delovnih tokov in funkcionalnostih za intranet.
OpenCloud (Nemčija): Odprtokodna alternativa, skladna z GDPR, ki se osredotoča na varno upravljanje dokumentov.
Ključne prednosti alternativ iz EU
Skladnost z GDPR: Vse naštete alternative so zasnovane tako, da izpolnjujejo stroge zakone EU o varstvu podatkov.
Suverenost podatkov: Rešitve se lahko gostijo v lastnih prostorih ali pri evropskih ponudnikih storitev v oblaku, kar zagotavlja, da podatki ne zapustijo EU.
Odprta koda: Mnoge rešitve, med njimi Nextcloud in XWiki, omogočajo pregledne revizije in preprečujejo vezanost na enega ponudnika.
Varno sodelovanje: Osredotočeno na varno izmenjavo datotek in prilagojene nadzorne mehanizme za dostop, pogosto z izboljšanim varnostnim ukrepi za občutljive podatke.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Že vsaj trideset leto obstaja tudi komercialni nemški SoftMaker Office, ki dokaj dobro odpira in shranjuje dokumente v Microsoftovih siljenih formatih. Brezplačna okrnjena varianta je SoftMaker FreeOffice.
Imajo pa verzijo za Windows, Mac in Linux.
Spodaj pa najdete centralno stran, kjer se postopoma zbirajo različne evropske digitalne rešitve:
Pomoje misliš stardivisnov StarOffice, kar je pozneje kupil Sun in je na koncu postal OpenOffice in derivati. Prvi spodobni office paket na linuxu in Unixih. Sem celo kupil licenco takrat.
Ne, FreeOffice nima nobene veze z OpenOffice (Sun/Apache) in njegovimi vejami (Goo-Office, NeoOffice, IBM Lotus Symphony, StarOffice, LibreOffice itn.).
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Večina ljudi bi rabila 5% funkcionalnosti, ki jih nek Office paket prenaša...
Ne bi smel biti problem implementirati...
Potem se pa featurji, ki jih rabiš, lahko nalagajo kot moduli...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Dejansko nobeden ne potrebuje kupovati ali piratizirati Microsoft Office, dejansko nisem mogel verjet ko sem prvič probal OnlyOffice, kako podoben je MS in kako lepo vse odpira, nasplošno pred veliko leti nazaj ni bilo tako veliko brezplačnih odprtokodnih programov, skoraj za vsako zadevo obstaja.
Pozdravljam konkurenco in možnost izbire ampak open source tudi ni nek magic bullet kot se ga rado predstavlja. Izgleda kot da vsakih 5 minut nekdo forka prejšen projekt in dela nekaj po svoje (kot recimo linux distribucije) - na koncu je na izbire preveč in nobena od teh ni dobra, z vsako je nekaj narobe (razen v glavah developerjev). Pač, naj se naredi en fork in naj se ga dodela do konca.
Alternativ za MS Office imamo danes na Linuxu precej. Libreoffice je po funkcionalnosti najdlje, vendar je združljivost z MS Office najslabša. Zdi se, da sledijo zgolj uradnim specifikacijam OpenXML in niti ne poskušajo delati reverse engineeringa dejanske Microsoftove implementacije.
Kitajski WPS Office (nekdaj Kingston) in ruski MyOffice/MojOfis (prav tako bolj ali manj odkrit klon OnlyOffice-a) sta glede združljivosti najdlje, vendar neben ni odprt. WPS ima veliko težav z izrisovanjem fontov in uporablja nestandardne rešitve in zares dobro dela zgolj v kitajakih distribucijah, v ruskem pa je večino naprednih funkcij plačljivih.
OnlyOffice po mojih izkusnjah lepo odpira dokumente, ampak pri prezentacijah manjka podpora za vstavljane videoposnetov ali nastavljanje animacij. Nov veter pri razvoju je zato zelo dobrodošel.
Škoda, da je ime Euro-Office dolgočasno ter izključujoče. Razvijalci OnlyOffice-a so pretežno iz rusko-govoreče disapore v EU, tako da je bojazen o možnem vplivu Kremlja in podobnih floskulah, ki jih najdemo v opisu projekta na Githubu precej privlečena za lase. V ozadju gre verjetno prej za tipiče zamere med razvijalci. V odprtokodni skupnosti je kar veliko težakov, ki niso zares sposobni sodelovanja...
Podobni razdori so praviloma sicer prinesli koristne izboljšave, ampak tudi k uničenju neke "znamke" kot prepoznavne alternative. LibreOffice še danes ni tako prepoznaven kot je bil OpenOffice, podobno z Nextcloud/ownCloud.
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Ne, FreeOffice nima nobene veze z OpenOffice (Sun/Apache) in njegovimi vejami (Goo-Office, NeoOffice, IBM Lotus Symphony, StarOffice, LibreOffice itn.).
Praktično ni enega clienta za Linux, ki bi znal pravilno handlati Gmail labele...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
... na koncu je na izbire preveč in nobena od teh ni dobra, z vsako je nekaj narobe (razen v glavah developerjev). Pač, naj se naredi en fork in naj se ga dodela do konca.
Razmišljaš prav enako, kot marsikateri developer...
EU birokratom ni za zaupati. Glej, kaj se dogaja v ZDA, age verification na odprtokodnih sistemih.
A kr dogaja se to? Če verjeli vsemu, kar rumeni tisk/zblojene online click farme/interesne klike spinajo, potem se vse živo dogaja... v resnici pa ni ravno tako.
California's Digital Age Assurance Act (Assembly Bill 1043), signed into law by Governor Gavin Newsom in October 2025, mandates that all operating system providers, including Linux distributions, implement age verification measures starting January 1, 2027. The law requires OS providers to collect a user's age or date of birth during account setup and provide a real-time API that signals the user's age bracket (under 13, 13-16, 16-18, or 18+) to application developers upon request.
This legislation has created significant challenges for the open-source community because many Linux distributions, such as Ubuntu, Fedora, Arch, and Debian, lack centralized account infrastructures and legal compliance teams. While some commercial entities may attempt to integrate the required prompts, volunteer-run projects face the risk of civil penalties ranging from $2,500 to $7,500 per child for non-compliance, potentially forcing them to either build complex verification systems or block California residents from accessing their software.
Kar se tiče software-a, lahko v EU vse US rešitve zamenjamo z lastnimi v nekaj letih, če to hočemo in pade odločitev za to na ravni EU. Danes postaviti novo pisarniško rešitev ali DBMS engine ali OS, je bolj ali manj trivialno. Problem je hardware, zaradi patentov in to, kjer je zadeva malo bolj zapletena in tukaj odvisnosti od US in pa seveda Kitajske ne bo kmalu konec.
Drži. Še posebej, če bi EK pognala zadevo z nekaj 10 mio EUR subvencij oz. donacij za angažma, ki bi trajal nekaj let in bi pokonci postavil ne samo rešitev, temveč infrastrukturo za nadaljnji razvoj. Upravljavcu bi plačevala le stroške infrastrukture in koordinacije razvoja, ne pa tudi razvoja samega, ki bi bil open source. SW bi bil tako zastonj, podjetja bi plačevala le podporo.
SP je crap na kvadrat. Iz cenenega dokumentnega sistema se je razvil v ceneni dokumentni sistem, ki se je zažrl v vse pore uporabniškega dela z dokumenti.
In, ja, že 2 desetletji moram uporabljati ta crap. Če je SP prijazni UX, sem jaz Jaka Racman.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Dejansko nobeden ne potrebuje kupovati ali piratizirati Microsoft Office, dejansko nisem mogel verjet ko sem prvič probal OnlyOffice, kako podoben je MS in kako lepo vse odpira, nasplošno pred veliko leti nazaj ni bilo tako veliko brezplačnih odprtokodnih programov, skoraj za vsako zadevo obstaja.
Word in PowerPoint sta tako zaostala v razvoju, da res ni težko narediti alternative.
Treba pa je priznati, da je pa Excel nekaj povsem drugega - ne le zaradi neverjetnega števila funkcij in dokaj velike prijaznosti do uporabnika, na voljo je community in izjemna AI podpora za vsakršno odbito vprašanje, ki si ga uporabnik izmisli. Ravno prejšnji teden sem odkril povsem novo funkcijo, ki je ne bi nikoli, če mi je ne bi AI predstavil kot odgovor na konkretni problem in podal konkretne sintakse. Verjetno Excel drži gor 90% prodaje Officea.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Glede na to, da je kakšna EU komisija vpletena, sumim, da bo tole imelo dvojni namen: pisarniško orodje in vohunski program.
Lahko malce bolj pojasniš tole z vohunjenjem? Če bo koda odprta, kaj konkretno te skrbi?
EU birokratom ni za zaupati. Glej, kaj se dogaja v ZDA, age verification na odprtokodnih sistemih.
Dokaj preprosto je.
V nasprotju z mišljenjem nekaterih, da si kar sami izmišljujejo neumnosti, Evropska komisija, zelo površno rečeno, pleše kot žvižgata Evropski parlament in Svet EU.
Na sestavo slednjih dveh struktur lahko kot volivec vplivaš (kolikor pač lahko). Če ti ni všeč, kaj se dogaja, naslednjič bolj razmisli, koga voliš. Če ljudje volijo bolj desničarske stranke, bo rezultat bolj desničarska neumnost. Voli torej stranke in kandidate, ki so proti temu.
Najlažje pa je seveda kriviti nekoga tam daleč, ki morda ravno tako opravlja delo in pripravlja zakonodajo, s katero se ne strinja.
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
SP je crap na kvadrat. Iz cenenega dokumentnega sistema se je razvil v ceneni dokumentni sistem, ki se je zažrl v vse pore uporabniškega dela z dokumenti.
In, ja, že 2 desetletji moram uporabljati ta crap. Če je SP prijazni UX, sem jaz Jaka Racman.
Ja, saj zato pa iščemo alternativo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
So iz oblaka zares izginili podatki Napad je bil usmerjen v oblačno infrastrukturo, ki gosti spletno platformo komisije Europa.eu. Zgodnje ugotovitve po poročanju medijev kažejo tudi, da bi lahko bili s spletnih sistemov odtujeni podatki, natančen obseg incidenta pa še ni znan. Tako naj bi bil prizadet vsaj en uporabniški račun v okolju Amazon Web Services (AWS). Po poročanju BleepingComputerja so akterji, ki trdijo, da so v ozadju napada, odnesli več kot 350 gigabajtov podatkov, vključno z bazami podatkov. Tega predstavniki EK za zdaj še niso javno potrdili, dopuščajo pa možnost, da je bil del podatkov odtujen. ... Amazon incident zanika Iz Amazona so sporočili, da ni šlo za varnostni incident na ravni njihove infrastrukture in da so njihove storitve delovale normalno. To nakazuje, da je šlo verjetneje za zlorabo uporabniškega računa ali dela konfiguracije v oblačnem okolju EK, ne pa za vdor v samo infrastrukturo ponudnika oblaka. To je za zdaj še vedno del širše preiskave, zato dokončnih sklepov o vstopni točki še ni.
Primer prihaja v občutljivem času Incident prihaja v času, ko evropska komisija v svojih dokumentih in pobudah vse pogosteje opozarja na rastoče kibernetske in hibridne grožnje. V zadnjih mesecih je poudarjala potrebo po krepitvi evropske kibernetske odpornosti, večji zaščiti digitalne infrastrukture in boljšem varovanju dobavnih verig informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
word. excel. powerpoint. sharepoint (dobro delujoč) v opcijo lokalno (preko sambe) ali cloud (kot MS).
Kdor to naredi, je zmagal, upam, da jim v EU rata. Če bo zraven če outlook in koledar imaš za90% potreb pravo okolje.
zz
Ne vem, če bi danes tak stack hotel.
Na firmi uporabljamo google docs za vse. Ni težave z različnimi OS-i in brskalniki. Hkratno urejanje istega dokumenta je vrhunsko napram MS Officu. Srečni vsi od marketinga do developerjev.
Če preslikam na javno upravo, bi raje videl, da vsaka šola/občina/urad laufa nek lokalen strežnik z dokumenti in AIjem, aplikacije (word, excel, powerpoint) naj pa laufajo v brskalniku/telefonu.
Kaj je na Libre office zastarelega napram onlyoffce?
GUI...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Men osebno Libre Office je pa ni nevem. Preveč problemov. Če bi bla Eu mal bolj pametna ter z manj biokracije, bi ditch bloated Windowse ter svojo verzijo OS na podlagi Linuxa naredla. Tulk ko gre dnarja Microsoftu po nepotrebnem,... Jz sm za Linux, dela hitr, ni bloated, ni tulk telemetrije MS, več kontrole ter sj so Desktop okolja podobna Windowsu ter ni nujno za namestitev uporabljat terminala.
Zdaj plačevat milijarde MS letno po nepotrebnem, za del tega dnarja bi lahk sestavl decent ekipo ter na podlagi Linux svoj OS naredl. Uporabniki so res navajen tko kot Windows dela, pa .exe datoteke sam vseen za pisarniško delo itd. bi se dal z mal resourci naredit veliko ter prehod nebi bil tko težek.
Europa pa namest, da bi to aktivno naredla na ravni EU so neki mali projekti to je pa vse kar vem.
