Knjige pred urejevalniki dokumentov

Sprašujem se, kako so nastajale knjige preden so se pojavili urejevalniki besedil in slik. Recimo operacijski sistem Windows se je začel razvijati šele okoli leta 1990 in je bil takrat še zelo primitiven. Tudi Apple in drugi sistemi takrat še niso bili na nivoju. Knjige iz zgodnjih 90. let pa so že takrat imele različne fonte in ilustracije (vsaj črno-bele, če že barvnih ne). Recimo, kako so takrat izdelali telefonski imenik z ilustracijo na platnicah, če niso imeli na voljo nobenih urejevalnikov? Ali pa, kako so takrat izdelali zemljevid Slovenije? Pa morda kakšen slovar? S čim in kako so stvari urejali?

https://en.m.wikipedia.org/wiki/LaTeX

Pozdrav.

Po domače povedano, se je urejalo "na roko", na papirju. Kjižni stavci so iz papirne predloge potem ročno zložili posamezne črke v okvirje, ki so potem šle v tiskarske stiskalnice, da so se zadeve odtisnile na papir. Časovno zelo kritične pa so bile zadeve pri časopisih, sploh pri dnevnikih, kjer je čas od prejetja novice do njenega tiska lahko krajši od 24 ur. Ravno zato je Linotype bil tak velik uspeh. Šele konec 60-tih, v začetku 70-tih pridejo na trg prvi namenski računalniški sistemi za urejanje besedila in od takrat verjetno komaj lahko govorimo o urejanju besedila v sodobnem smislu...

...grem zdaj malo na izlet, se v Toskani potepam...

Jože

kuglvinkl je 2. jun 2025 ob 00:02 izjavil:

https://en.m.wikipedia.org/wiki/LaTeX

Uporaba LaTeX še vedno ne pojasni, kako so naredili preview dokumenta, če so takrat operacijski sistemi temeljili na command prompt in grafika ni bila podprta. Tudi barvnih monitorjev še ni bilo, tako da urejanje grafike zagotovo odpade. Vprašanje tudi ali so bili tiskalniki tako zmogljivi, da so lahko tiskali različne fonte. Si ne predstavljam, kako so se takrat oblikovali časopisi in revije, kaj šele kakšni šolski učbeniki (npr. atlas sveta) in knjige.

Danes obstaja en kup pisarniških poklicev, ki vsakodnevno uporabljajo sodobne urejevalnike dokumentov (Word, Excel, Photoshop ipd.). Me prav zanima, kako je nek pisarniški delavec leta 1990 urejal dokumente in kaj je sploh lahko počel takrat z računalnikom.

Konkretno v LaTeXu:
c:>te ime_dat.tex
in se je odprl en enostaven urejevalnik. Osnovni ukazi za kopiranje, iskanje, premikanje, ...
Si shranil in zaprl

c:>la
se je zagnal "prevajalnik", ki je besedilo predelal v "grafično" obliko, Javil seznam opozoril in napak.

c:>pv
se je pa (če je prevajanje uspelo) odprl grafični način za pregledovanje dokumenta po straneh.
Nobenega urejanja, popravljanja, samo rpemikanje po straneh.

c:>fx
ali
c:>lq
za tiskanje v nizki ali visoki ločljivosti.
Imel sem Epsona 9 igličnega. V visoli ločljivosti je tiskal tako, da je 3x šel čez eno vrstico. Za vsako premaknil papir za 1/3 velikosti iglice.
Rezlutat je bil za takratne razmere fenomenalen.

Še za časa Jugoslvije (bolj proti koncu) je ata v pisarni imel računlanik in na računalniku WordStar, ki je omogočal nekaj oblikovanja (bold, italic,...). Poleg tega je imel še ChiWriter, ki pa je omogočal tudi nekaj grafike in oblikovanje lastnih fontov. Prvi WYSIWYG urejevalnik.

Tajnica je imela en elektronski pisalni stroj, ki je tudi že imel nek pomnilnik za v naprej pripravljena besedila. Ko je zaćela točt po tipkah, je bila A4 stran narejena hitreje kot z računlalnikom.

Jah, grafično oblikovanje in podobni pojmi je takrat pomenilo čisto nekaj drugega.
Svinčnik, papir, tuš, barve, sitotisk, CMYK in podobne kratice.

Litografija.

Postopek tradicionalne litografije

Priprava kamna/plošče

Uporablja se gladko brušen apnenčev kamen ali kovinska plošča (npr. aluminij).

Površina se zgladi in očisti.

Risanje slike

Umetnik riše na kamen s maščobno kredo ali litografsko črnilo (ki vsebuje maščobe).

Namesto ročnega risanja se lahko uporablja tudi fotokemične postopke (fotolitografija).

Kemijska obdelava

Kamen se obdela z kislinsko-gumijevo raztopino (npr. arabska guma in dušikova kislina), ki fiksira risbo.

Maščobni deli privlačijo tiskarsko barvo, medtem ko vlažni deli (brez risbe) jo odbijajo.

Vlaženje in nanašanje barve

Kamen se zmoči z vodo - voda se zadržuje le na nepokritih delih.

Z valjčkom nanašamo oljno barvo, ki se prijema le na maščobne linije (risbo).

Tisk

Papir se pritisne na kamen s tiskarskim strojem (ročnim ali strojnim).

Barva se prenese le na tista mesta, kjer je bila risba.

Vrste litografije v tiskarstvu

Rokopisna litografija - ročno risanje na kamen.

Fotolitografija - uporaba fotografskih negativov za prenos slike.

Ofsetna litografija (posredni tisk) - najpogostejša sodobna tehnika, kjer se slika najprej prenese na gumijasto valjčno ploščo, nato na papir.

Si ne predstavljam, kako so se takrat oblikovali časopisi in revije, kaj šele kakšni šolski učbeniki (npr. atlas sveta) in knjige.

Na roke....

Bomerang ali se zajebavaš ali res nisi v stanju najt teh zadev na netu?

Vprašaš umetno pamet.

Kako so tiskali knjige pred 100 leti, ko se ni bilo računalnikov in urejevalnikov besedil?


Pred 100 leti (okoli leta 1924) so knjige tiskali z uporabo tradicionalnih, ročnih in mehaničnih postopkov, brez računalnikov in sodobnih urejevalnikov besedil. Postopek je bil delovno intenziven in zahteven. Tukaj je pregled ključnih korakov:

1. Priprava besedila
Ročno pisanje ali pisanje na pisalnem stroju: Avtorji so besedilo napisali ročno ali uporabili pisalni stroj (ki je bil takrat že v uporabi). Pisalni stroji so omogočali bolj berljiv in enoten tekst.

Urejanje: Urejanje je potekalo ročno, s pisnim označevanjem sprememb ali prepisovanjem besedila.

2. Stavčenje (sestavljanje besedila za tisk)
Ročno stavčenje (sistemi kot sta movable type ali linotip):

Kovinski ali leseni črkovniki: Besedilo so sestavili iz posameznih kovinskih črk (v slogu Gutenbergove tehnike). Stavci so ročno postavljali črke v držalo, nato pa jih prenesli na tiskarski stroj.

Linotip (Linotype): V poznem 19. stoletju so uvedli linotip - stroj, ki je avtomatsko izdelal kovinske vrstice besedila iz vnesenih znakov (s tipkami). To je pospešilo postopek, vendar je še vedno zahtevalo ročno delo.

3. Priprava tiskarskih plošč
Če je bilo besedilo sestavljeno ročno, so ga prenesli v tiskarsko obliko (kovinsko ploščo).

Pri večjih nakladah so uporabili stereotipijo - izdelavo kovinskih kopij plošč.

4. Tiskanje
Visoki tisk (letterpress): Najpogostejša tehnika, kjer so se obarvane kovinske črke pritiskale na papir.

Rotacijski tisk: Za večje naklade (npr. časopisi) so uporabili rotacijske stroje, ki so tiskali na dolge zvitke papirja.

5. Vezenje in vezava knjig
Natisnjene liste so razrezali, zložili v knjižne zvezke in jih zvezali (ročno ali s stroji).

Trde platnice so dodali posebej, pogosto z dekorativnimi elementi.

6. Ilustracije in grafika
Risbe so bile vgravirane v lesene ali kovinske plošče (npr. bakrorez, lesorez).

Fotografske slike so tiskali s halftone tehniko (pretvorba v pike).

Posebnosti tistega časa:
Postopek je bil počasen - priprava ene knjige je lahko trajala tedne ali mesece.

Pogoste napake: Ker ni bilo možnosti enostavnega popravljanja, so morale biti korekture natančne.

Knjige so bile pogosto vezane v trdo platnico z zlatimi tiskanimi črkami.

Ta tradicionalni način tiskanja je prevladoval vse do druge polovice 20. stoletja, ko so fotografske in digitalne tehnike popolnoma spremenile industrijo. ??

New chat
Message DeepSeek
AI-generated, for reference o

Gutenberg je bil tvoj nigga za te zadeve!

"Pogoste napake: Ker ni bilo možnosti enostavnega popravljanja, so morale biti korekture natančne."

Drži, včasih so stavci več vedeli o pravopisu kot lektorji. Je pa Bogdan Novak pisal, kako je Delov stavec zaje*al ob smrti Kardelja, in je v časopisu pisalo: "posebej rad je imel sobarice", moralo bi pa pisati: soborce