Slo-Tech - Morda se zdi nepomembna malenkost, da je Amazon v svojo aplikacijo Kindle za iOS dodal gumb za neposredni nakup knjige, a prava vest je, da je to smel storiti. Apple je bil po izgubljeni tožbi v ZDA, na katero se je sicer pritožil, prisiljen v aplikacijah dopustiti gumbe, povezave in obvestila o drugih načinih plačil izven svojega ekosistema. Eden največjih igralcev na trgu spletnih nakupov je to takoj izkoristil.
Kljub pritožbi mora Apple do meritorne odločitve sodišča spoštovati prvostopenjsko sodbo, saj ni dobil začasne odredbe. Večji pisci aplikacij so to takoj dojeli in začeli izdajati posodobitve aplikacij, ki uporabnike neposredno preusmerjajo k alternativnim načinom nakupa vsebin in storitev. S tem se izognejo plačilu 30-odstotne provizije, ki jo Apple zaračunava pri nakupih v svojem ekosistemu. Pred zadnjo sodbo so sicer dovolili še kompromisno rešitev, ker bi za plačila izven App Stora zaračunavali 27 odstotkov, kar je z upoštevanjem provizij plačilnih posrednikov za razvijalce aplikacij navadno še slabše.
Zadnje novosti pa so znak, da je Applovemu zaklepanju ekosistema morda zares odklenkal. Vse bo odvisno od pritožbenega postopka, kjer lahko drugostopenjsko sodišče v Kaliforniji odločitev še spremeni. A dotlej bo nakupovanje izven App Stora - ki je bil možno že pred tem, le aplikacija nas tja ni smela napeljati - še lažje.
Meni sta glavni razliki v tej primerjavi sta ta da ima Apple neskoncno polic in da ko enkrat gres u to trgovino, v drugo ne bos hodil do nadalnjega (ljudje ne menjajo med androidom in ios tako lahko kot da se zapeljejo cez cesto do druge trgovine).
Meni taka rešetev še vedno deluje kot da mi mora Mercator ali Hofer v svoji trgovini dati na voljo zastonj polico brez kakršnih koli provizij.
Hipotetično, lahko kupci vse nakupe opravijo preko teh in app gumbov. Kar pomeni da Apple lahko tržnico zapre.
Moje mnenje je da, če imaš platformo, da si opravičen do (nekih razumskih) provizij.
Kar si pa spregledal je pa dejstvo, da ima apple nad policami monopol in to je tist del, ki je sporen. Tvoja primerjava bi pila vodo, ce bi bil merkator edina dovoljena trgovina in bi si pri vsaki transakciji odrezal 30%. Kaj misli, bi to slo cez?
Ravno tako ima apple vso pravico zaracunavat provizijnza uporabo svojih polic za izdelke, ki jih dejansko nudi, ne pa potem se za vse naprej. Si predstavljas, da kupis v trgovini telefon, potem je pa trgovina upravicena do 30% od vsake narocnine? Kupim revijo, se mi dopade in sklenem narocnino za celo leto, trgovina pa je upravicena do 30% letne narocnine? Se vec v reviji ni dovoljeno oglasevat da se lahko narocnina sklene kakrkoli drugace kot preko trgovine.
Pa seved ko tankas gre 30% avtosalonu, ki ti je avto prodal.
V bistvu je ravno nasprotno. Jaz ki prodajam bencin delam tudi te avte, in želim v tvojem salonu zastonj in brez provizije prodat avto (free app), potem pa dodatke in bencin prodajat mimo tvojega salona.
Sicer res da Mercator ni edina trgovina, je pa povsod isto, tako kot pri oepraterjih (mobilnih in telekom storitev). Konkurenca je zgolj navidezna (če malo bolj kritično premisliš).
V bistvu je ravno nasprotno. Jaz ki prodajam bencin delam tudi te avte, in želim v tvojem salonu zastonj in brez provizije prodat avto (free app), potem pa dodatke in bencin prodajat mimo tvojega salona.
Sicer res da Mercator ni edina trgovina, je pa povsod isto, tako kot pri oepraterjih (mobilnih in telekom storitev). Konkurenca je zgolj navidezna (če malo bolj kritično premisliš).
Od kje ti blodnja, da mora apple nuditi brezplacne police? Sodba govori o tem, da Apple ne sme omejevat after sale produktov. Apple se tudi vseh tezav resi ce dovoli konkurencne trgovine... oh wait...
Ce ostanemo pri enaki analogies- Apple ima edini avtosalon, ce hoces prodajat avto ga noras oreko njihovega salona, Apple si pridrzuje pravico da pobere 30% od vsega kar bo kadarkoli prodano za ta avto (gorivo, gume...) ce v tem ne vidis tezave imas rws hude tezave z razumevanjem monopola. Kaj imajo pa s tem tvoje osebne blodnje o navidezni konkurenci pa v kontekstu trgovin verjetno se sam ne ves.
Od kje ti blodnja, da mora apple nuditi brezplacne police? Sodba govori o tem, da Apple ne sme omejevat after sale produktov. Apple se tudi vseh tezav resi ce dovoli konkurencne trgovine... oh wait...
After sale ne sme omejevati, ampak originalni app je pa zastonj. Kje torej potem upravljalec dobi provizijo?
Edino vprašanje: ali bodo zaradi tega knjige kaj cenejše?
Ne.
Drugače pa ena pomembna zadeva - tole si trenutno lahko privoščijo samo večja podjetja (Amazon, Spotify,..), ki imajo svoje payment procesorje. Zadeva je taka da Apple trenutno že hendla vse, od računov, davkov in funkcionalnosti kot je "obnovitev nakupa - restoring purchases" ipd. To boš vse moral hendlat sam če izbereš koga drugega.
Verjamem pa da se bo dobil nekdo , ki bo vse to shendlal zate, sam potem je spet vprašanje provizije ki mu jo boš dal.
Meni taka rešetev še vedno deluje kot da mi mora Mercator ali Hofer v svoji trgovini dati na voljo zastonj polico brez kakršnih koli provizij.
Hipotetično, lahko kupci vse nakupe opravijo preko teh in app gumbov. Kar pomeni da Apple lahko tržnico zapre.
Moje mnenje je da, če imaš platformo, da si opravičen do (nekih razumskih) provizij.
Kar si pa spregledal je pa dejstvo, da ima apple nad policami monopol in to je tist del, ki je sporen. Tvoja primerjava bi pila vodo, ce bi bil merkator edina dovoljena trgovina in bi si pri vsaki transakciji odrezal 30%. Kaj misli, bi to slo cez?
Ravno tako ima apple vso pravico zaracunavat provizijnza uporabo svojih polic za izdelke, ki jih dejansko nudi, ne pa potem se za vse naprej. Si predstavljas, da kupis v trgovini telefon, potem je pa trgovina upravicena do 30% od vsake narocnine? Kupim revijo, se mi dopade in sklenem narocnino za celo leto, trgovina pa je upravicena do 30% letne narocnine? Se vec v reviji ni dovoljeno oglasevat da se lahko narocnina sklene kakrkoli drugace kot preko trgovine.
Pa seved ko tankas gre 30% avtosalonu, ki ti je avto prodal.
Ali v merkatorju lahko proizvajalec jogurta oglašuje, da prodaja tudi v šparu ali pa na svoji spletni trgovini?
Od kje ti blodnja, da mora apple nuditi brezplacne police? Sodba govori o tem, da Apple ne sme omejevat after sale produktov. Apple se tudi vseh tezav resi ce dovoli konkurencne trgovine... oh wait...
After sale ne sme omejevati, ampak originalni app je pa zastonj. Kje torej potem upravljalec dobi provizijo?
Kje pise da mora bit app zastonj, ali da apple ne sme zaracunavat prostora na policah? Dokler seveda ni monopolisti, ki blokira vse druge.
Ali v merkatorju lahko proizvajalec jogurta oglašuje, da prodaja tudi v šparu ali pa na svoji spletni trgovini?
Zakaj pa ne bi smel? Kupi jogurt pa poglej a je na njemu naslov prodajalca ali proizvajalca? Kupi revijo in poglej ali notri pise, da se lahko narocis samo v trgovini, kjer si jo kupil.
Zgleda bo moral Apple dobit drugo strategijo v tem primeru. Najbolj smiselna je Steamova, ko računa za vsak publishan produkt $100 one-time fee (plus 30% cut od prodaje). Se pa s feejem reši problema "zastonjske police".
Kot verjetno veš, se v fizični trgovini plača pozicija izdelka na polici. Znano je kam ljudje gledamo in kaj se bolj prodaja na določenih mestih.
Nikjer, v nobeni trgovini ni direktnega poziva k direktnemu nakupu na drugi platformi.
Ali je na spletni strani trgovine mercator ali spar link do spletne trgovine proizvajalca izdelka? Ni.
Ravnokar drzim v rokah revijo v kateri je na prvi strani napisano kje se lahko narocim da mi jo vsak mesec dostavijo direktno v nabiralnik. In trafika, ki mi jo je prodala ne bo dobila 30% narocnine. Le kam gre ta svet.
Kaj ima pa sedaj ta idiotizem s spetno trgovino skupnega s temo? Saj tudi v app store pri aplikaciji ne rabi bit poziv da se lahko nakupuje pri sosedu. Ne sme pa apple v aplikaciji te moznosti omejevat.
Zgleda bo moral Apple dobit drugo strategijo v tem primeru. Najbolj smiselna je Steamova, ko računa za vsak publishan produkt $100 one-time fee (plus 30% cut od prodaje). Se pa s feejem reši problema "zastonjske police".
Obstaja povsem enostavna resitev: applu se odvzame monopol in potem lahko vsak (vkljucno z applom) zaracunava kar mu pase.
Najbolj neumna poteza sodstva je bila, da so se spravili na app store, namesto da bi se spravili na to, da je možen samo 1 app store na japku.
V original app storu bi lahko še naprej potekali pregledi appov, nakupi in transakcije, kot do sedaj. V alternativni trgovini(-ah) bi pa bilo vse ostalo, s čimer se tako razvijalci kot kupci ne bi strinjali, da je v original app storu. Če se problema lotiš napačno, so tudi rešitve napačne oziroma kilave. In točno tu se zgodilo kilave rešitve.
Meni taka rešetev še vedno deluje kot da mi mora Mercator ali Hofer v svoji trgovini dati na voljo zastonj polico brez kakršnih koli provizij. Provizije za te tržnice so se razvile v drugem času in okolju kot provizije in odnosi za prostor na polici.
Hipotetično, lahko kupci vse nakupe opravijo preko teh in app gumbov. Kar pomeni da Apple lahko tržnico zapre.
Moje mnenje je da, če imaš platformo, da si opravičen do (nekih razumskih) provizij.
Niti Mercator niti Hofer, nimata tako velikega tržnega deleža na področju trgovin, kot ga ima Apple na področju telefonov.
Če Apple tržnico zapre, potem zapre privzet dostop do ogromne količine dodatnih aplikacij, ki za telefon dejansko pomenijo veliko večjo dodano vrednost, kot zgolj dejstvo da lahko telefon uporabljaš za klice in SMSe. Obstoj default tržnice sam po sebi je nosilec največje dodane vrednosti sodobnih "smart" telefonov.
In kaj hočeš povedat? Tudi google ima več različnih monopolov, med drugim gmail, ki ga uporablja velika večina ljudi. Odrezat nekoga od app tržnice ali od maila je kar razlika.
Da ne omenjam MS in monopolov na n področjih, vključno z OS Win in office.
In da bo kapa polna. Vse to so ameriška podjetja. Torej je monopol izključno v rokah tujcev. Tega se je za bati.
Primerjava z Mercatorjem nima smisla, ker Mercator bi s tem nudil infrastrukturo in imel s tem povezane stroske. Apple pa tu cisto nic ni oskodovan, ce jaz poganjam drugo trgovino na telefonu, katerega sem posteno placal.
Ce pac njegov ekosistem prinasa doloceno dodano vrednost (varnost, ....), ki upravicuje visjo ceno, naj presodijo uporabniki.
Zgleda bo moral Apple dobit drugo strategijo v tem primeru. Najbolj smiselna je Steamova, ko računa za vsak publishan produkt $100 one-time fee (plus 30% cut od prodaje). Se pa s feejem reši problema "zastonjske police".
100$ fee je za nek brezvezen iFart app ogromno, za Amazon pa niti drobiž ni. Deleža prodaje ni, ker so appi zastonj.
Še enkrat: app je zastonj, subscription ali drug after sale produkt je pa ločen in od tega Apple ne dobi nič. Kako potem dobi provizijo, ki jo potrebuje in si jo tudi zasluži.
Pa nehajte že o monopolu, če ne veste kaj to pomeni. Brez najmanjšega problema lahko vržeš v koš svoj iPhone in kupiš nek Android.
In kaj hočeš povedat? Tudi google ima več različnih monopolov, med drugim gmail, ki ga uporablja velika večina ljudi. Odrezat nekoga od app tržnice ali od maila je kar razlika.
Da ne omenjam MS in monopolov na n področjih, vključno z OS Win in office.
In da bo kapa polna. Vse to so ameriška podjetja. Torej je monopol izključno v rokah tujcev. Tega se je za bati.
Kaj hoces povedat, da ce imamo en potencialen monopol potem moramo ignorirat vse ostale? Al kaj naj bi ti slaboumni whataboutizmi pomenil? Da dejansko za Gmail obstajajo alternative, medtem ko za applovo trznico ne, pa sploh skoda zgubljat besede.
V čem se pa razlikuje Applova tržnica od PS ali Nintendo tržnice, razen naprave same? V obeh primerih potrebuješ njihovo zaprtokodno napravo in pri obeh si omejen na njihovo tržnico.
Jaz sem takoj za to, da lahko na vseh napravah uporabljam poljubno tržnico, tako pa na Switchu ne morem niti gledati pretočnih vsebin, ker Nintendo meni, da bi tako manj zapravil za igre.
Kaj pa je, če ni namenska naprava? A ne bi raje videl, da lahko tudi PS in Switch uporabljaš kot PC ali tablico, saj to kapaciteto vsekakor imata, s tem da PS vsaj omogoča pretočne video vsebine, Switch pa ne?
Kaj pa je, če ni namenska naprava? A ne bi raje videl, da lahko tudi PS in Switch uporabljaš kot PC ali tablico, saj to kapaciteto vsekakor imata, s tem da PS vsaj omogoča pretočne video vsebine, Switch pa ne?
Kaj je pa njen namen? Bos rekel da le telefoniranje? In ne rabim, ker imam PC za to in se vec. Ampak v tega ni nekdo vlozil trud, da ga je optimiziral predvsem za en namen.
Osnovni namen je telefoniranje in sms sporočila, ja. Lahko ga sicer uporabljaš tudi izključno kot obtežilnik za papir, ampak to ni njegov osnovni namen.
Ja ni ne. Drugace bi ostali pri telefonih kot so bili pred prvim iphonom. Je pac osebni racunalnik, ki omogoca dostop do stevilnih digitalnih trgov (gaming, streaming, knjige, orodja za delo, ucenje, zdravje...)
Primarni (osnovni) namen ostaja telefoniranje, se pa da početi še marsikaj drugega zraven. Ampak tudi na PS se da početi marsikaj, sploh če bi bil bolj odprt, naprimer na nekaterih PS2 si lahko namestil Linux, a to ne spremeni dejstva, da bi bil kljub morebitni odprtosti v osnovi igralna postaja.
A sploh ločiš med primarnim namenom in sekundarnim(i)?
IPhone je precej bolj zaprt od android telefonov, pa se prodaja v takšnih številkah, da imajo v nekaterih državah monopol, kljub temu da imajo konkurenco v 101 android mobilniku.
A ti sploh locis med napravo, ki je vsi kupujejo zaradi igranja in je doma vkljucena na TV, in napravo, preko katere clovek placuje, vstopa v avto, nakazuje denar, pogleda kdaj ima sestanek, komunicira z ucitelji svojih otrok, itd. Se bomo zdaj obesali na semantiko?
Ce odprejo PS, da omogoca toliko potencialnih storitev, in pri tem postane monopolist, bodo tudi PS tako obravnavali.
Playstation ima vsaj oligopol, če ne celo monopol. To, da je mobilnik dandanes sposoben več, je za potrošnika dobro, in ja, želim si da je odprt, ampak menim, da je to potrebno tudi pri drugih napravah, zato se mi zdi splošna ureditev na področju naprav boljša, kot če se lotijo podjetij posamično.
Zakaj te zaprtost moti samo, ko gre za monopolista, da ne rečem samo v primeru Appla, pa veš le ti. Prej si izpostavil HW, kot enega izmed ključnih faktorjev, boš zdaj rekel, da sodobna konzola nima moči enega smarphona, oziroma po tvoje računalnika, in bi morala ostati zaprta?
Ne gre za Apple. Gre za razlikovanje med namensko/nisno napravo in bolj splosno. Vprasal si zakaj je drugace. Zato. Nato pa govoris o tem, da bi morali zahtevati vecnamenskost naprav, ker imajo pac spodoben hardver, kar je cisto druga tema. Niti tu ne vidim smisla. Ce nekdo dela igralno konzolo, mu pac ne mores teziti, da iz nje naredi PC. Sploh pa ko PC ze obstaja.
Ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi pri drugih platformah zahtevali, da odpre vsaj tržnico oziroma omogočijo obvod transakcij v sami igri. Kot sem dejal že na začetku, je splošna uredba boljša rešitev.
Verjamem, da se te to ne tiče, ker ne boš nikoli programiral iger za sodobne konzole.
Uporabniki so zadovoljni s tem kar imajo. In vsakič znova tudi potrjujejo nakupe novih telefonov iste znamke ali platforme.
Hkrati pa pri applu ljudje kupijo še druge naprave, da so v sklopu iste znamke in iste platforme.
Razvijalci dnevno delajo nove appe, nekateri so orientirani samo na eno platformo, recimo apple in ne delajo za android ali obratno.
Kdo se tu kurči? Kuričijo se multinacionalke, ki bi rade še več denarja in se tudi tožijo med sabo. Ostali in mali razvijalci sprejmejo pogoje platforme, če želijo biti prisotni, pač dvignejo ceno appa, če je premalo po tistem, ko jim poberejo 30 %.
99,9999 % uporabnikov nima ne želje ne potrebe po novih tržnicah. Ne na iOS ne na androidu. Tako, da tu brcate v temo, ste pač neki geeki, ki bi želeli imeti cydio legalno na iOS.
To so ljudje, ki želijo pain in the ass. Pač če ti je do tega, greš na android in s svojim telefonom narediš karkoli želiš in namestiš gor želeno. Ne pa da se stalno zajebavaš s tem kako najti obvod. Apple telefon ni narejen za to. To je bolj enostavne uporabnike, ki želijo biti del tega kulta in vse ostalo kar paše zraven.
Skratka, jaz imam android, zadostuje mi play store in f druid, prav tako pa delam na tem, da imam čim manj appov na telefonu. Mnogi prav zbirajo appe, kot da so znamke. V resnici jih pa nikoli ali pa zelo redko rabijo.
