Znanje tujih jezikov

Ce se lahko naucis samo en jezik, definitivno amglescina je edina dobra izbira, da se bos v splosnem lahko najboljse sporazumeval, pa cetudi spansko ali pa kitajsko govori vec ljudi.

Sicer pa kjerkoli si za dlje casa, se je dobro naucit lokalni jezik. Sam trenutno zivim v varsavi in marsikje prides do situacije, kjer ne govorijo anglesko. Izven varsave je pa situacija najbrz se slabsa.

Dober govor na prihodnost jezika!

"Naravni govorci" samo mislijo, da znajo tuj jezik.

V resnici jih tolerirajo, sploh njihovo slovnico.

Sklepanje na osnovi foruma je sicer osnova, nikakor pa ni zadostno, marsikomu se niti ne ljubi popravljati napak, če piše direktno v vnosno polje in ne v nek ločen editor s črkovalnikom in podobnim - recimo, sam mnogokrat popravim razna črkovanja, ločila, strukturo, bolj jasnim izrazom itd. šele po tem, ko oddam - in če se mi samemu zdi že preveč popravkov, zamenjam z novim in bolj čistopisnim sporočilom.

Bedno se mi sicer zdi, ko se nekateri (poznani, čeprav kakor skriti) grejo nekih slovničnih nacional-socializmov ali komunizmov ali česa že pač, mnogokrat za potrebe lastne vzvišenosti in prezira sogovornikov, s katerimi se praviloma ne strinjajo.

Vsako tele, četudi kakor neprepoznavno po več letih, ima pač svoje veselje.

trancer01 je 20. apr 2025 ob 10:50 izjavil:

Če sodimo po prispevkih na tem forumu, je vsaj pisno komuniciranje nekaterih članov na precej nizki ravni, čeprav so materni govorci slovenščine. Kakorkoli že, za res popolno obvladovanje jezika moraš odraščati v državi, kjer se ta jezik uporablja na vseh področjih življenja, saj si le tako v celoti izpostavljen vsej kulturi naroda, vključno s šolstvom. Kasneje ti v primerjavi z nekom, ki je v tujini odraščal in hodil v šolo, vedno nekaj manjka.

Drzi ampak poznal sem nekoga, ki je bil sicer prizenjen dr. fizike, pa ni hotel govoriti Slovensko ker je picajzlal z neko perfekcijo.

Ki je ne rabis. Nikoli ne bi sel tratit casa, da bi idealno govoril nek jezik. Se raje se kaksnega drugega zraven naucis.

Tako je, raven znanja jezika ob neuporabi upade. Use it or lose it.

mtosev je 19. apr 2025 ob 16:03 izjavil:

Jaz sem se kot otrok naučil angleščino zato, ker sem gledal dosti risank na Cartoon networku. V sš sem imel ocene večinoma 5, občasno pa sem dobil štirko.

To sem jaz isto, sploh ko smo imeli v 5. razredu popoldne šolo in dopoldne nisem vedel kaj drugega delat. Ampak to še ni dovolj. Minimalno moraš še kot sem sam pogledal od 2007 naprej 4000 USA+UK filmov, 10% od teh UK. Nekje od 2009 jih gledam brez podnapisov.
Pa še vedno imaš potem za vsako področje svojo angleščino, npr. strojništvo, računalništvo, ekonomija. Pa nemogoče da poznaš vse fraze.
Potem pa zastopiti, pa četudi 100%, ni enako tekoče govoriti. Jaz moram večkrat že za kakšno besedo, ki bi jo moral poznati, ampak mi ne pade na jezik, uporabiti Google translate.

Marsikdo pravi, da ne moreš znati angleško tako kot slovensko oz. kot materni jezik. Ampak, a res kdo zna slovensko celi SSKJ na pamet? Dvomim. Tako da bi zase osebno, glede na to da sem bil večinoma na angleških filmih, moral znati angleško celo bolje. Po letih je pa tudi enako 20 in 20 let, pa prvih 10 let se itak ne naučiš nekaj, pa angleško začneš že v 5. razredu, oz. jaz sem že sam doma v 4. razredu, tako da v bistvu 10 proti 30 let.

Sicer pa sploh ni pomembno koliko dejansko znam. Kot sem rekel, je meni najbolj uporabno, da znam gledati ameriške filme in serije brez podnapisov. V takih filmih je redkokdaj kakšna fraza, da je ne bi zastopil, je kar precej poljudna angleščina. Saj povprečni Američani itak niso brightest of the bunch.
Pa da lahko pišeš na angleško govorečih forumih ali se zmeniš s kom na eBayu. Na slednjem pride prav tudi moje revno znanje nemščine iz srednje šole. Je že to precej bolje kot pa če ne bi nič znal, ker bi moral uporabiti Google translate na vsaki strani, tako pa znam vsaj opraviti nek spletni nakup brez tega.
Ali pa da zastopiš besedila pesmi. Recimo Lola Young - Messy zastopim komplet vse.

najprej je treba vedet za kaj boš rabil tuj jezik. potem pa temu prilagoditi besedišče.

ni enako entuziastično poznavanje tujega jezika in učenje vseh pravi, ali pa v mojem primeru povprečno (ali celo pod) poznavanje angleškega jezika, ampak dovolj poznavanja osnovnih pravil in besed ter predvsem strokovnih izrazov, da se lahko z nekimi italjani vse zmeniš kar je potrebno za uspešno dokončanje tehnološkega procesa tako v sloveniji kot pri njh na obisku, in pri tej komunikaciji ne smeš uporabljat nekih brezveznih prenesenih pomenov in dvoumnih besed, ampak prečistiš besedilo na strogo funkcionalno in 100% razumljivo.

skratka zahteve so popolnoma drugačne, in morda bi marsikateri entuziast in dober poznavalec jezika imel v takih primerih težave.

Tisti, ki ima inteligenco se jezike enostavno nauči po potrebi in se nič ne sprašuje. Tisti, ki je nima pa tuhta kateri tečaj bi šel delat in v kateri jezik se naj fokusira. V bistvu pa je šansa za manj pametnega, da ga bo znal na nivoju kjer bo relevanten, minimalna. Na drugi strani pa brihtnega vržeš v tujo državo in brez da ga pipneš se pogovarja z domačini v roku nekaj let. Daš v državo manj brihtnega, mu daš tečaje, šolanja in še kaj, pa po tridesetih letih ne more sam do zdravnika.

Če gledam moj razred gimnazije, kar so načeloma tabrihtni, zna od 30ih morda pet en jezik (ne upoštevam srbohrvaščine) na solidnem poslovnem nivoju, dva jezika morda trije.

In kje bo potem iluzija za povprečneža, da mu uspe tak podvig? Prej postane milionar z mizarko dejavnostjo kot pa nekdo, ki bo poslovno debatiral v tujem jeziku.

Pa ne pozabit, da se velika večina ne pogovarja kompetentno niti v maternem jeziku.

glej eduardo, zase menim da znam podpovprečno angleščino (razumem itq večino), ampak vseeno trenutno sodelujemo z italjani glede ene modifikacije, in se z njimi čisto vse zmenim da rešim čisto vse probleme, tako da tehnološki proces ne trpi.
zdaj, če pa je posel filozofiranje, tam bi pa verjetno pogorel. ampak za trenutno tehnologijo pa je moje slabo znanje angleščino 100% dovolj za uspešno dokončanje projekta.

torej kaj bi si želel še več glede poslovne angleščine? debatirat z angleškimi domačini v njihovem dialektu?

Eduardo je 9. maj 2025 ob 09:01 izjavil:

Recimo nemščina pa terja znanje dialektov, ker če jih ne znaš ti pregoreva glava pri vsakem pogovoru, ko išče pomen in upaš, da razumeš prav vsaj kontekst.

Večina tehničnih, poslovnih ljudi se pogovarja v Hoch Deutsch, pa ni panike.

Kaki dialekti...

Najprej je treba razjasniti, kaj točno pomeni obvladati neki tuji jezik. Zame to pomeni, da se lahko aktivno vklopim v debato skupine, ki komunicira npr. v nemščini, po možnosti še v različnih dialektih. Torej, če sem sposoben razumeti, o čem je tekla debata v skupini in se tekoče pogovarjati o izbrani temi, lahko rečem, da obvladam tuji jezik.

Me pa zanima, koliko in kako se tujega jezika učijo ljudje, ki se učijo "sami". Se pravi, nimaš nobene teoretične podlage iz šole/faksa, nimaš nobenega tečaja, nimaš nikogar za pomoč ali podporo. Pa recimo, da se nekdo tako sam uči francoščino. Kakšno učno gradivo se še najde na internetu ali pa si pomagaš z google translate. Še vedno pa tak človek ne bo imel občutka za govor (kako se pravilno izgovori beseda), še posebej ker se v večini jezikov besede berejo drugače, kakor se pišejo. Če ne razviješ verbalne komunikacije, takega jezika tudi ne boš razumel, če ga poslušaš recimo na TV ali na youtubu. Me prav zanima, ali se jezikovni samouki tako dobro naučijo tujega jezika ali ostanejo pri nekaj besedah in se samookličejo za poznavalca jezika.

To ni res, jaz sem gledal risanke v osnovni šoli pa sem se največ angleščine naučil v šoli, iz knjig ter pozneje na internetu. Iz risank se morda lahko naučiš osnove tujega jezika, več kot to pa le, če odraščaš (vsaj deloma) v dvojezičnem okolju in tudi redno komuniciraš v tujem jeziku s sorodniki, prijatelji. Primorci ob italijanski meji so znani po tem, da se že v otroštvu precej dobro naučijo italijanščine, toda ne samo iz risank, temveč predvsem zato, ker imajo ogromno priložnosti poslušati in tudi uporabljati italijanski jezik s prijatelji, družinskimi člani, pogosto kdo v družini italijansko govori skoraj kot materni govorec italijanščine in otroke že od zgodnjega otroštva navaja na italijanski jezik.

Mi smo dobili kabelsko televizijo leta 1988 in takrat, ko sem imel sedem let, sem tudi začel gledati tuje TV programe, ki so bili v glavnem nemški. Nemščine se nisem pri tem naučil skoraj nič, angleščine pa nekaj malega, a še vedno daleč od uporabnega znanja. Morda bi se več naučil, če bi tujo televizijo gledal že od prvega leta starosti.

Verjetno je ključna starost, pri kateri začneš gledati. Pri sedmih letih sem bil očitno že prepozen.