Meti namreč tožniki očitajo, da je nezakonito kopirala in distribuirala avtorske zaščitene vsebine. Priznanje, da so uporabljali protokol torrent, se je sprva zdelo kot avtogol, a Meta sedaj spreminja dikcijo. Na sodišču želijo dokazati, da je torrent zgolj protokol za prenos večjih datotek - to drži - in da so želeli zgolj premakniti podatke z dobro znanega spletnega repozitorja, ki je javno dostopen. Meta naj bi zgolj prenesla vsebine, do katerih ima dostop vsakdo.
Ali bo Meta uspela dokazati, da niso prenašali datotek tudi v obratni smeri (seeding), je težko napovedati. Vsaj eno pričevanje temu izrecno nasprotuje, saj je Michael Clark pričal, da so spremenili nastavite odjemalca tako, da so karseda zmanjšali oddajanje - a nekaj ga je očitno vendarle bilo.
Meta trdi tudi, da avtorji ne morejo zatrjevait krštive CDAFA (Computer Data Access and Fraud Act), češ da gre za vprašanje zakona o avtorskih pravicah. Tožniki trdijo, da bi to veljalo le, če bi si Meta knjige izposodila v knjižnici, tako pa je do njih prišla prek spleta.
