vir: Intel
Eden od osrednjih globalnih stebrov oblikovanja in proizvodnje računalniških čipov, ameriški Intel, je v težave zašel sredi prejšnjega desetletja, z grozljivo spodletelim prehodom s 14- na 10-nanometrski proizvodni proces. Zamude so omogočile konkurenci, da ga je pričela prehitevati po vseh pasovih; AMD je zaoral s serijo procesorjev Ryzen, TSMC je hudo spredaj pri proizvodnji, medtem ko Nvidia vsem kaže vzvratne luči na področju pospeševanja algoritmov strojnega učenja. Podjetje je februarja 2021 namesto Boba Swana nazaj pripeljalo Pata Gelsingerja, dolgoletnega inženirskega veterana, ki je začrtal prelomno in širokopotezno strategijo, s katero so se želeli zopet preriniti v ospredje do leta 2025. Največja sprememba je bila bržkone v premisi, da Intel ne proizvaja več togo zgolj lastnih zasnov, temveč se je odprl na obe strani - dele njihovih procesorjev sedaj izdeluje TSMC, sami pa zmogljivosti ponujajo tudi navzven.
Toda delničarji z ukrepi očitno niso bili zadovoljni, kajti kot poročajo različni mediji, je upravni odbor Gelsingerju dal na razpolago častno upokojitev ali odstavitev, ta pa se je hitro odločil za prvo možnost. Z današnjim dnem je tako odstopil z vseh položajev, med iskanjem novega direktorja pa bosta njegove naloge opravljala vodilni finančnik David Zinsner in šefica oddelka za produkte Michelle Johnston Holthaus. Po eni strani je ukrep logičen, saj se stanje podjetja med Gelsingerjevim vodenjem ni zaznavno popravilo. Dohitevanje konkurence je bilo drago in samo lani je Intelov proizvodni oddelek zabeležil 7 milijard dolarjev izgube. Pod Gelsingerjem smo videli dvoje odpuščanj delavcev in odložitev gradnje novih tovarn na Poljskem ter v Nemčiji. Na strani izdelkov nove serije Intelovih procesorjev niso bistveno navdušile; gotovo tudi ne pomagajo občasne tehnične napake, kot je bila nedavna s skoki napetosti pri 13. in 14. generaciji procesorjev Core. Letos smo videli celo govorice, da naj bi Qualcomm skušal kupiti del družbe, a so nato zamrle.
Kljub temu se je težko znebiti občutka, da so delničarji odstavitev sprožili nekam ihtavo, saj Gelsinger že spočetka izboljšanja ni napovedoval pred letom 2025 in je poudarjal, da mora podjetje izvesti korenite spremembe v kulturi dela ter kadrovski politiki. Za nameček je iz uradne objave moč slutiti, da strategije, ki jo je začrtal, vsaj za zdaj ne bodo bistveno spreminjali. Odstop se je odvil neposredno pred najavo druge generacije Intelovih diskretnih grafičnih kartic Arc, ki naj bi jih pokazali jutri (3. decembra), in odločanjem o usodi sredstev, ki jih je Intelu v odloku CHIPS Act namenila zvezna vlada. Na koncu je verjetno v upravnem odboru prevladalo prepričanje, da je Gelsinger predvsem pokazal premalo pri soočanju z megauspešno strategijo Nvidie, ki se je s stavo na umetno inteligenco zavihtela na vrh informacijske industrije, medtem ko Intel tu caplja precej zadaj.
