Povpraševanje je bilo višje od ponudbe, zato je lahko OpenAI tudi izbiral. Med drugim so zahtevali ekskluzivnost, torej zavezo o nevlaganju v druga podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence. To je sicer precej neobičajno, pod drobnogled pa bi lahko takšno prakso vzeli tudi regulatorji, ker je protikonkurenčna. V praksi je sicer težko uveljavljati te prepovedi, saj sta na primer Sequoia Capital in Andreessen Horowitz v preteklosti že vlagala v druga podjetja umetne inteligence in bosta to verjetno počela še naprej.
OpenAI si lahko privošči marsikaj, ker so še vedno dojeti kot absolutni vladar umetne inteligence, a to se lahko hitro spremeni. Nekoč je bila Nokia vladar pametnih telefonov, Uber pa prevozov. Nokia je pokopana, Uber pa ni več niti edini niti najboljši. Za zdaj je največji sovražnik OpenAI Elon Musk, ki ga je leta 2015 soustanovi, nato pa je tri leta pozneje odstopil in postal zagrizen nasprotnik.
Poleg šestih milijard in pol svežega kapitala pa ima OpenAI na voljo še štiri milijarde dolarjev dolžniškega kapitala v obliki stalnih kreditnih linij, ki jih zagotavljajo banke JPMorgan Chase, Citi, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Santander, Wells Fargo, SMBC, UBS in HSBC. Dopuščajo tudi možnost povečanja za še dve milijardi dolarjev. Kreditne linije bodo odprte tri leta po depozitni obrestni meri in odstotku pribitka. OpenAI ima torej več kot dovolj denarja. Upajmo, da vedo, kaj z njim storiti.
