Slo-Tech - Nadaljujejo se težave s sondo Voyager 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive komunikacije. Podobne težave so imeli že pred dvema letoma, a je nato pomagal preklop na sekundarni računalnik, ki mu je sledila nadgradnja firmwara. To pot pa ni pomagal noben ukrep, ki ga je NASA preizkusila. Vodja projekta Voyager Suzanne Dodd je dejala, da gre za najhujšo težave, odkar je pred štirinajstimi leti prevzela vodenje misije. Na sondi se je primerila okvara v komponenti, ki je odgovorna za pošiljanje telemetrije in znanstvenih podatkov na Zemljo. Za zdaj še niso uspeli odpraviti napake.
Če je to konec uporabnosti Voyagerja 1, je antiklimaktičen. Pričakovali smo, da bo nekega dne preprosto utihnil, ker bo imel premalo energije za komunikacijo z Zemljo, namesto tega pa se je njegovim računalnikom zmešalo. Voyager 1 je na poti od leta 1977 in je v tem času prepotoval 24 milijard kilometrov, kar je zadoščalo za prehod onstran heliopavze v medzvezdni prostor, kjer je Sončev veter zanemarljiv in prevladuje medzvezdni veter. Za silno razdaljo tudi svetloba potrebuje skoraj 23 ur, zato je komunikacija počasna. Voyager 1 je skupaj s svojim sestrskim plovilom Voyager 2 človeški izdelek, ki je prepotoval najdlje od Zemlje.
Novega Voyagerja ne bo. Razlog ni finančen niti človeški, temveč vesoljski. Pred skoraj petdesetimi leti so bili zunanji planeti v položaju, ki se ponovi vsakih 175 let in je omogočil več gravitacijskih pospeškov ob letih mimo planetov. Voyager 1 je tako obiskal Jupiter in Saturn, Voyager 2 pa Uran in Neptun. A četudi Voyager 1 utihne, kar se bo sčasoma zgodilo tudi Voyagerju 2, bo molče nadaljeval svojo pot. Morda ga bodo v neki nedefinirani prihodnosti prestregla druga bitja in na zlati plošči videla, da smo nekoč tudi v nič kaj posebnem kotu Rimske ceste živeli. In z računsko močjo, ki je manjša od današnjega ključa za daljinsko odklepanje avtomobila, čez vesolje poslali majhen košček naše civilizacije. Čez 40.000 let bo Voyager 1 po naključju letel blizu - 1,7 svetlobnega leta - majhne zvezde v malem vozu.
A super race of beings is able to take one of our space probes and build a ship around it that is capable of destroying anything in its path...but none of them could take a rag and wipe off the name plate!
vesolje je tako veliko, da preden voyager pride kamorkoli, ga bodo naše druge hitrejše sonde prehitele
postavi se vprašanje, ali je sploh smiselno pošiljat sonde kamorkoli, saj se vedno splača počakat še 100 let in poslat hitrejšo sondo da prehiti tisto od 100 let nazaj :)
Piše v novici, da so se 50 let nazaj poklopili planeti, s katerimi so dosegli takšno hitrost. Čez 175 let bo spet prilika. Tako da bo bolj težko bilo poslana kakšna hitrejša sonda, ki bi ju prehitela. Bo treba uporabit nek vir energije in motor, ki bo lahko konstantno pospeševal, da se bi to lahko prej zgodilo.
A super race of beings is able to take one of our space probes and build a ship around it that is capable of destroying anything in its path...but none of them could take a rag and wipe off the name plate!
Tole zdaj malo po spominu, ampak ni bilo tako. Voyager 1 je sam napredoval do te točke, da je postal bolj napredna entiteta. Lahko pa, da sem si napačno zapomnil.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Piše v novici, da so se 50 let nazaj poklopili planeti, s katerimi so dosegli takšno hitrost. Čez 175 let bo spet prilika. Tako da bo bolj težko bilo poslana kakšna hitrejša sonda, ki bi ju prehitela. Bo treba uporabit nek vir energije in motor, ki bo lahko konstantno pospeševal, da se bi to lahko prej zgodilo.
Niti ni tako težko*. Če Musku uspe v kratkem z novo raketo, bi lahko module z dodatnim gorivom poslali na določene točke v osončju. Ko pride sonda do njih, se spojijo, poženejo pogon dokler ne zmanjka goriva in gas do naslednjega modula z gorivom. Ni to neka raketna znanost :) Je pa to seveda povsem nesmiselno početje, imamo drugih ciljev dovolj.
*Kar ne pomeni, da to naredim med malico, nisem povprečen forumaš
Nič ne pridobiš s tem, razen eventualno več manjših dvigov z Zemlje, namesto enega večjega. Zato je pa kompleksnost tega podviga in s tem možnost težav, neprimerno večja.
Premik bi bil, če bi gorivo pridobivali kje drugje, ne na našem planetu. Ekvivalent tega je bila postavitev planetov, ki smo jih pri Voyagerjih uporabili za pospešek...
To, da ne bo novega "Voyagerja", je malce prenagljeno. Je že res, da je takrat ogromno delta V pridobil s preletom planetov, ampak od takrat so se pojavila sončna jadra, ionski pogon itd. Poleg tega, za tak podvig ni nujno poslati par tonske sonde, lahko je 1kg satelit z ionskim pogonom ali jadrom, pa prehiti Voyagerja. Ampak zakaj bi to počeli? Zvezde so daleč.
Saj ne rabimo novega zato, da bi prehitel starega, ampak da ima veliko različnih senzorjev, ki bodo novejše podatke in večje slike pošiljal nazaj na zemljo (hitreje od voyagerja).
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Za tam, kjer je zdaj V1, kamer ne rabiš. Slike zvezdnega ozadja so praktično enake od tam kot od Zemlje. Rabiš kvečjemu detektorje EM polja, nabitih delcev ipd. Ampak to meri tudi še V2.
Vprašanje je na kaj točno misliš? Eno je hitrost izključno s pogonom, drugo pa z gravitacijsko pomočjo. To kar si našel je z gravitacijsko pomočjo sonca in še tu je bila zelo blizu - 4.5mio km od sonca, hitrost pa prečunano nekaj čez 170km/s. Naslednjič bo sonda še bližje in bo zato hitrost še višja. V obratno smer, stran od sonca gre to veliko počasneje. Ubežna hitrost sonca znaša nekje 16km/s, to je pa tudi maks kar zmoremo z našimi raketami na kemična goriva, če se ne motim. Zato za potovanja do zunanjih planetov ali celo iti izven osončja, kot so to storile Voyager in Pioneer sonde, si je potrebno pomagati z gravitacijo teh planetov, sicer ne bi prišle do kamor so prišle.
Je pa že nekaj sond imelo že ionske pogone, ki so se obnesli odlično, ampak namen ni bil doseči najvišje hitrosti, pač pa z minimalno težo goriva doseči največji možen potisk.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Za tam, kjer je zdaj V1, kamer ne rabiš. Slike zvezdnega ozadja so praktično enake od tam kot od Zemlje. Rabiš kvečjemu detektorje EM polja, nabitih delcev ipd. Ampak to meri tudi še V2.
Za tam je itak vseeno, ker je preveč praznine. Ampak da pride do plutona, pa lahko poslika dosti slik.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Čez 40.000 let bo Voyager 1 po naključju letel ...
Nisem vedel, da ima Voyager neverjetnostni pogon.
Newtonov prvi zakon (law of motion / zakon o vztrajnosti).
Vsako telo vztraja v mirovanju ali enakomernem premočrtnem gibanju, če ga ne prisilijo zunanje sile k spremembi tega stanja
V "prostem" vesolju ni sil, ki bi delovale na voyager, kar pomeni da tudi ko porabi energijo* se bo še vedno gibal v enaki smeri s točno tako hitrostjo , ki jo trenutno ima (cca 17km / s). Torej teoretično bo lahko potoval "neskončno" časa in z veliko verjetnostjo še dolgo po tem ko naše civilizacije ne bo več.
* Voyager potrebuje energijo samo za delovanje senzorjev / opreme in komunikacijo z Zemljo.
Jaz sem ga tudi tako razumel, da mu zadeve niso jasne in nisem zasledil sarkazma ipd.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
V "prostem" vesolju ni sil, ki bi delovale na voyager, kar pomeni da tudi ko porabi energijo* se bo še vedno gibal v enaki smeri s točno tako hitrostjo , ki jo trenutno ima (cca 17km / s). Torej teoretično bo lahko potoval "neskončno" časa in z veliko verjetnostjo še dolgo po tem ko naše civilizacije ne bo več.
V prostem vesolju je najmanj gravitacija. Pač naletel bo na osončje, črno luknjo, kar če voyagerja ne bo potegnilo k sebi, mu bo vsaj spremenilo pot/hitrost. Poleg tega bosta v zelo daljnji prihodnosti trčili naši galaksiji, Mlečna cesta in Andromeda. To bo pa tak šmorn.
Voyager ima sedaj status man-made meteorita. Letel bo dokler se ne bo v kaj zaletel.
Se opravičujem za sarkazem v prvem in nesramnost v drugem komentarju, me je zaneslo.
V novici me je, poleg nekaterih drugih stvari, zmotil izraz "po naključju". Učinka raketnih motorjev in gravitacije sta nenaključna. Toda zaradi merskih napak, nenatančnosti numeričnih izračunov in oddaljenost zvezde ne moremo dobro oceniti, kako blizu zvezde bo Voyager letel. Pravi izraz je "morda" ne pa "po naključju".
> Seveda vsak, ki piše po slo-techu, je prebral Štoparski vodnik, a ni to jasno.
Dovolj je pogooglati "neverjetnostni pogon" (precej nenavaden izraz), ni treba brati Štoparskega vodnika.
mogoče je kot "naključje" mišljeno, da desetletja nazaj nismo ciljali tega, ampak predvsem uporabo planetov za pospešek, da pobegnemo Soncu in sedaj imamo kot "stransko posledico" smer in hitrost, ki gre v to smer. Ni bila pa namenoma izbrana.
Obstaja mogoče kakšna možnost, da je kozmično sevanje "sesulo" dele čipa na V-gerju in ga zato ni več mogoče spraviti v normalno delovanje?
Najbrž se samo simulacija tam konča in se nekaj časa pošilja napačne podatke, da obrneš, če ne, potem sledi izklop. Nobene potrebe ni po simulaciji celotnega vesolja, če do njega ne moreš.
Se opravičujem za sarkazem v prvem in nesramnost v drugem komentarju, me je zaneslo.
V novici me je, poleg nekaterih drugih stvari, zmotil izraz "po naključju". Učinka raketnih motorjev in gravitacije sta nenaključna. Toda zaradi merskih napak, nenatančnosti numeričnih izračunov in oddaljenost zvezde ne moremo dobro oceniti, kako blizu zvezde bo Voyager letel. Pravi izraz je "morda" ne pa "po naključju".
> Seveda vsak, ki piše po slo-techu, je prebral Štoparski vodnik, a ni to jasno.
Dovolj je pogooglati "neverjetnostni pogon" (precej nenavaden izraz), ni treba brati Štoparskega vodnika.
To področje pokriva Chaos theory @ Wikipedia, tako da ni treba izumljat tople vode s semantiko in nerazumevanjem, kaj je sakrazem.
Obstaja mogoče kakšna možnost, da je kozmično sevanje "sesulo" dele čipa na V-gerju in ga zato ni več mogoče spraviti v normalno delovanje?
Najbrž se samo simulacija tam konča in se nekaj časa pošilja napačne podatke, da obrneš, če ne, potem sledi izklop. Nobene potrebe ni po simulaciji celotnega vesolja, če do njega ne moreš.
No, če je pa tako, je pa skrajni čas za napredek Ionskih pogonov in direkten "butnskala" po poti dveh sond brez čakanja na ugodno "konstelacijo" planetov za gravitacijski pospešek. Mogoče pa srečamo stvarnike, ki nam potrdijo, če je 42 res odgovor na vsa vprašanja
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Ali ima sploh smisel pošiljat sonde izven našega osončja. Voyager bo prišel v bližino naslednje zvezde čez 40000 let. Tudi če bi poslali sondo, ki bi bila mnogooooooo hitrejša, nam to ne pomaga kaj dosti. Svetloba potuje od najbližje zvezde 4 leta. To je zelo zakasnela komunikacija, če jo že nekako uspeš pošiljat na tako razdaljo.
Sem predvideval, da se pogovarjamo o današnji tehnologiji. Glede na to kaj bomo odkrili v 100+ letih, se lahko marskaj spremeni. Vendar fizike in svetlobne hitrosti žal ne bomo spremenili. Svetloba bo vedno potrebovala 4.3 leta do najbližje zvezde (vsaj to tisočletje). Lahko obstaja še kaj hitrejšega, vendar je to trenutno zelo daleč iz našega znanja. Pa jaz ne mislim zavirat, hitrejša potovanja lahko izkoristimo še po našem osončju. Še tukaj se ne znamo premikat drugače kot "polž"...
Novega Voyagerja ne bo. Razlog ni finančen niti človeški, temveč vesoljski.
Avtor prispevka očitno misli, da bo v ne tako oddaljeni prihodnosti nek vesoljski dogodek uničil ne samo našo civilizacijo, ampak človeštvo nasploh.
Ker sicer ni prav nobenega razloga, da ne bi čez nekaj 100, ali 1000 let v vesolje poslali Voyager 3 (in 4, in 5...).
Kot rečeno, če se ne bo kaj hudo zalomilo, bosta prva dva Voyagerja svojo pot najverjetneje končala v muzeju na Zemlji. V bistvu niti nobene nove revolucionarne tehnologije vesoljskega pogona ne potrebujemo, samo ustrezen napredek že znanih tehnologij.
Sem predvideval, da se pogovarjamo o današnji tehnologiji. Glede na to kaj bomo odkrili v 100+ letih, se lahko marskaj spremeni. Vendar fizike in svetlobne hitrosti žal ne bomo spremenili.
Zarečenega kruha se najverč poje.
Sam še vedno upam na preboj v fiziki, kjer bodo Einsteinove ugotovitve samo poseben primer.
Sam glede na trenutno stanje v znanosti, kjer so stare resnice postale praktično religija in na borbo za stolčke v akademskem svetu plus čaščenje nekih starcev, dvomim na tak napredek...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
