Slo-Tech - NASA je potrdila, da Voyager 1 spet komunicira z Zemljo, potem ko je bil skoraj pol leta nerazumljiv zaradi napake v pomnilniku. Napako so diagnosticirali z branjem pomnilnika in obljubili, da jo bodo odpravili. Pomnilnika mu sicer ne morejo zamenjati, lahko pa ga nastavijo tako, da okvarjenih modulov ne uporablja. To jim je sedaj tudi uspelo.

Voyager 1 na Zemljo ponovno pošilja razumljiva sporočila. To sicer še niso podatki z instrumentov, ki bi bili znanstveno koristni, temveč gre za diagnostiko instrumentov na krovu in status podpornih sistemov, kar je prvi pogoj za ponovno usposobitev sonde. Voyager 1 je na poti skozi vesolje od let 1977 in je danes že krepko v medzvezdnem prostoru. Od Zemlje je oddaljen 24 milijard kilometrov, zato je komunikacija zelo zakasnjena. Dvosmerna komunikacija traja približno 45 ur, kar upočasnjuje odpravljanje težav.

Te so se začele novembra lani, ko je Voyager 1 začel pošiljati nesmiselno zaporedje ničel in enic. Marca letos so uspeli njegove...

Slo-Tech - NASA sporoča zelo obetavne novice, da so vendarle našli način, kako popraviti Voyagerja 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive nize podatkov. Pred slabim mesecem dni je NASA uspela pridobiti izpis vsebine njegovega pomnilnika, sedaj pa vemo še bolje, zakaj je Voyager 1 novembra lani začel blebetati. Težava je v pomnilniku.

Iz analize pomnilnika, ki so jo uspeli izvleči s sonde, so ugotovili, da ima okvarjene približno tri odstotke pomnilnika v FDS (flight data subsystem). To ni mnogo, a ravno dovolj, da brez prilagoditev žebra nejasnosti. Sumijo, da je težava v enem samem čipu, ki je odgovoren za shranjevanje prizadeta dela v pomnilniku. Razlogov je lahko več in jih jih bo z razdalje 23 milijard kilometrov, do kamor sveltoba potuje 22 ur, težko ugotoviti. A dejstvo je, da je čip star 46 let, hkrati pa je na plovilu v vesolju, kjer ga ves čas bombardirajo visokoenergijski delci. NASA je pojasnila, da je razlog eden ali drugi, morda tudi kombinacija obeh. A to niti ni...

Slo-Tech - Nadaljujejo se težave s sondo Voyager 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive komunikacije. Podobne težave so imeli že pred dvema letoma, a je nato pomagal preklop na sekundarni računalnik, ki mu je sledila nadgradnja firmwara. To pot pa ni pomagal noben ukrep, ki ga je NASA preizkusila. Vodja projekta Voyager Suzanne Dodd je dejala, da gre za najhujšo težave, odkar je pred štirinajstimi leti prevzela vodenje misije. Na sondi se je primerila okvara v komponenti, ki je odgovorna za pošiljanje telemetrije in znanstvenih podatkov na Zemljo. Za zdaj še niso uspeli odpraviti napake.

Če je to konec uporabnosti Voyagerja 1, je antiklimaktičen. Pričakovali smo, da bo nekega dne preprosto utihnil, ker bo imel premalo energije za komunikacijo z Zemljo, namesto tega pa se je njegovim računalnikom zmešalo. Voyager 1 je na poti od leta 1977 in je v tem času prepotoval 24 milijard kilometrov, kar je zadoščalo za prehod onstran heliopavze v medzvezdni prostor, kjer je Sončev veter...

Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.

Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.

Voyager ima namreč...

Nature - Prvi je bil pred sedmimi leti Voyager 1, lani mu je sledil še brat Voyager 2. Postala sta prva človeška objekta, ki sta zapustila Osončje in vstopila v medzvezdni prostor. V najnovejši številki Nature Astronomy so objavili pet člankov, v katerih so Nasini raziskovalci podrobno opisali, kaj vse so se naučili od Voyagerja 2. Glavno sporočilo je, da je Voyager 2 potoval skozi drugačno mejo med Osončjem in medzvezdnim prostorom kakor Voyager 1.

Definicij meja Osončja je več; tod govorimo o tisti, povezani s Sončevim vetrom, ki sta jo Voyagerja prečkala. Po drugi strani pa je gravitacijski privlak Sonca prevladujoč še tri svetlobna leta vse do roba Oortovega oblaka. Na tej strani Osončja prevladuje magnetni vpliv Sonca, ki se kaže kot Sončev veter. Z naraščanjem oddaljenosti od Sonca ta slabi in ko dovolj oslabi, da ga premaga medzvezdni veter, je konec Osončja. Voyager 1 je skozi to območje potoval leta 2012. Ko se je približeval meji, se je tok visokoenergijskih kozmičnih žarkov...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...