Češka - potovanje

Pozdravljeni

Letos imam namen iti na eno potovanje po Češki, obiskati poleg Prage še nekaj drugih večjih čeških mest.

Ali pozna kdo kakšno dobro literaturo, dobre avtorje ku pišejo po možnosti v slovenščini (češka zgodovina, državna ureditev, kultura,...)

Hvala

Definitivno je Praga za videt, če si mal prej pogledaš pol ti pa sploh ni treba trpet.

En dober kanal na YT:
https://youtube.com/@HONESTGUIDE?featur...

Drugač pa ja, Češka je bivša republika sovietske zveze in kot taka podvržena fenomenu blišča in bede.

Dva nasveta: Drži se vzhodne strani in pojdi na špancir do Karlovega mosta, potem se pa obrni nazan in zavij v stranske ulice. Nasploh so stranske ulice precej bolj prazne, turistične so glavne.
Če zgleda kot scam je scam. Če zgleda kot limanica za turiste je limanica za turiste.

Pa še dva bonus nasveta: ponoči ne kupuj pijače v malih štacunicah ki jih vodijo azijci ker je tako drago kot v gostilni. In pa, tudi v centru se da najt normalne cene.

"Rdeča četrt" ima tudi svoje zakonitosti. Če te to zanima se raje prej pozanimaj.

matobeli je 25. avg 2023 ob 23:31 izjavil:

Drugač pa ja, Češka je bivša republika sovietske zveze in kot taka podvržena fenomenu blišča in bede.

Ce nimas pojma, bodi raje tiho.

trololololo je 25. avg 2023 ob 22:09 izjavil:

Praga ni več češko mesto ampak je postala "Disneyland". Največje češko mesto je Brno, pa še to so Moravci in kot taki po mentaliteti drugačni kot Čehi. Zelo prijetno mesto. Sicer pa na splošno zelo lepa država za pogledat. kar se literature tiče, pa sem jaz prvo prebral iz osnovnih splošnih zgodovinskih pregledov (splošne zgodovine) in nato pogledal specifike, ki so me zanimale itd.

Lahko nekaj besed o Pragi, v kakšnem smislu praviš da je postala 'Disney land'?

Mentaliteta Moravcev? Lahko kaj več o tem? V čem sw razlikujejo od Čehov ?

Kako bi sam opisal Brno?

Literatura na temo Češke v slovenskem jeziku pa bolj švoh. Sem našel edino en špeh z pr. 700 strani o zgodovini Češke v hrvaškem jeziku in je tudi novejša letnica.

Kakšne dobre TV serije in filmi?

Pred leti so imeli na Rtv nadaljevanko: Češko stoletje
https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-t...
https://m.imdb.com/title/tt4255392/

Na žalost se mi zdi da ni več možen dostop do teh vsebin.

Pa Božena, češka nadaljevanka, 1/4
https://www.rtvslo.si/tv/novosti/dedisc...

yansek je 26. avg 2023 ob 02:18 izjavil:

matobeli je 25. avg 2023 ob 23:43 izjavil:

Aja, vidim da je cel trip.

Greš do Dunaja in obvezno zaviješ naprej na Znojmo-Jihlava in ne Brno.

Dovolj lepa cesta da se ne rabiš furat po AC kjer zamudiš pol.

Potem je pa recimo zanimiva pot proti Milovice (tajno letališče sovietske zveze Boži dar) in naprej na Mlada Boleslav.

Tam okoli maš lepa sovietska mesta z tipičnimi blokovskimi naselji sredi ničesar, veliko jih je tudi obnovljenih in ni nič čudnega če prideš do kompleksa blokov pobaravnih v pastelno žive barve z distinktivnim sovietskim slogom.

Ne bom šel po vsej verjetnosti z avtomobilom temveč z vlakom in sem imel v namenu verjetno obiskati nekaj večjih mest. Verjetno kaj od naštetega:
Praga, Brno, Pilsen, Olomouc, Ostrava...

Tole bo kar dober načrt.
Priporočal bi še:
- (opcijsko) https://en.m.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce...
- obvezno: https://en.m.wikipedia.org/wiki/%C4%8Ce...

Krumlov je nedotaknjen, ker so Švabi konec vojne tako hitro bržali, da ga niso uspeli izropati.

Ostrava je bolj tako tako. Bivše industrijsko mesto, sicer zanimivo. Če nekdo ni videl je za pogledati.

Glede na to, kaj sem zgoraj prebral (en kup neumnosti) se kar drži svojega načrta.

Poglej si čim več gradov.

yansek je 26. avg 2023 ob 02:08 izjavil:

trololololo je 25. avg 2023 ob 22:09 izjavil:

Praga ni več češko mesto ampak je postala "Disneyland". Največje češko mesto je Brno, pa še to so Moravci in kot taki po mentaliteti drugačni kot Čehi. Zelo prijetno mesto. Sicer pa na splošno zelo lepa država za pogledat. kar se literature tiče, pa sem jaz prvo prebral iz osnovnih splošnih zgodovinskih pregledov (splošne zgodovine) in nato pogledal specifike, ki so me zanimale itd.

Lahko nekaj besed o Pragi, v kakšnem smislu praviš da je postala 'Disney land'?

Mentaliteta Moravcev? Lahko kaj več o tem? V čem sw razlikujejo od Čehov ?

Kako bi sam opisal Brno?

Literatura na temo Češke v slovenskem jeziku pa bolj švoh. Sem našel edino en špeh z pr. 700 strani o zgodovini Češke v hrvaškem jeziku in je tudi novejša letnica.

Disneyland v smislu, da je vse podvrženo komercializaciji in masovnemu turizmu. Mesto je izgubilo dušo, ker je postalo multikulti greznica kot so to podobna mesta na zahodu (vse po istem kopitu - iste trgovine, iste zgradbe, vse isto skratka...)... Mogoče me toliko bolj moti, ker sem obiskoval Prago že pred tem "fenomeneom"... Prago obišči, ko ne bo sezona, potem bo OK - drugače pa se pripravi na mase azijskih in ostalih turistov. Čehi se nahajajo na obrobju mesta in ne hodijo radi v mesto, ker je predrago (tudi študentje so locirani malo zunaj mesta, blizu tistga fake eiffel stolpa (Petrin)) ... Tisto kar je ostalo od klasične Prage je pa lepo - ne rečem da ni (enkrat v lajfu je treba pogledat, če še nisi bil). Ko sem še hodil v Prago sem najrajše šel malo na obrobje v kako pivnico, tisto klasično, kjer ti ne pustijo zasebnosti in moraš sedeti z ljudmi skupaj ko piješ pivo, da te prisilijo, da se družiš... In sem marsikaj zvedel in spoznal domačine, ki so me nato odpeljali naokoli, kar drugače nikoli ne bi. Sicer pa sem imel dobre vodičke tudi s strani študentk, ki sem jih spoznal tam :)

Moravce imajo Čehi za "južnjake" in na njih gledajo zviška. V resnici je pa šlo med njimi vedno za neko tekmovalnost. V smislu deželnih razlik pri nas. Če se malo pohecamo in rečemo o sterotipih ...Moravci so bolj konzervativni, bolj religiozni, pijejo vino (rajši kot pivo) imajo drugačni dialekt, so bolj na "easy" (laid back).. mogoče hibrid med čehom in slovakom? ... So te razlike manjše kot so bile verjetno...Njihovo glavno mesto je Brno. V njem je zelo veliko mladih, sploh ko je študijsko leto. Zelo na easy (ni tistega občutka divjanja ko v Pragi), varno mesto itd.

Český Krumlov; Kutna Gora; Brno ; Olomouc
Mesta, ki bi se jih verjetno res splačalo videti, glede na napisano

Ostrava
Morda res za ne bo na prioritetnem seznamu, čeprav bi znalo biti zanimivo videti.
"...Na zgodovino in rast mesta je močno vplivalo črpanje in nadaljnja uporaba črnega premoga, kar je dalo mestu značilen izgled industrijskega mesta. Od tod tudi vzdevek "jekleno srce republike..."

Daniel je 26. avg 2023 ob 14:29 izjavil:

Tudi sam bi priporočal ogled HonestGuide kanala na YT. Pove vse in še več, kar rabiš vedeti.

Drugače pa sam v Pragi še nisem bil, v Brnu pa ene parkrat, imamo znance zgoraj, sedaj so se sicer preselili v Hlinsko, ker jima je življenje v Brnu postalo predrago.

Kako bi opisal Brno?

Ne pozabi, da imajo Čehi ničelno toleranco do alkohola.

Še en glas za Brno.

BuDi79 je 26. avg 2023 ob 10:18 izjavil:

Praga je poleg Talina verjetno najbolj disneyland mesto v Evropi. Primerno predvsem za mlajše upokojence, američane in azijce, ki rabijo to. Vse obnovljeno, nerealno kot zabaviščni park, prevarantov kolikor hočeš.
https://youtube.com/@HONESTGUIDE

Človek primerja Prago in Tallinn.
Si ti šel ven iz spodnjega Dupleka? Tallinn staro mestno jedro pogledaš v 15 minutah. Ok, pustmo Old Hansa, al kaj ja že srednjeveška gostilna blizu cerkve - v strogem crntru. Imajo cimetovo pivo ambient odličen.
To je pa to.
In to ti primerjaš s Prago?

Resno?

zee je 26. avg 2023 ob 15:39 izjavil:

Ne pozabi, da imajo Čehi ničelno toleranco do alkohola.

Še en glas za Brno.

Čehi pivo pijejo po treningu.
Vmes behero in padinko.

Imajo tudi vinorodni okoliš.

O čem ti to?

Honest guide je bil pred izbrisom posnetkov boljši.

Ok, saj je tudi sedaj ok, ni oa toliko detajlov. Praga je lepa za pogledat. Treba je pa iti zjutraj, ko vsi spijo. In izven turist trapov in con.

Praga se poščije na vsako mesto v Evropi, z lahkoto. Ni bila zastonj stoletja center Evrope. Kar se tiče starih zgradb in podobno.
Res pa je, da jo imaš kmalu dovolj. Jo lahko vseeno vsaj tri dni raziskuješ, Ljubljano lahko cele tri ure. Če od tega 2 uri preživiš v oštariji.

Je pa res, da te marsikaj preseneti v lajfu.
Mimo Olomuoca sem se peljal preko stokrat, komaj čakaš, da zleti mimo. Dokler enkrat nisem zavil vanj. Sicer mestece za urco ali dve, ampak vsekakor lepo presenečenje.

Daniel je 26. avg 2023 ob 21:07 izjavil:

Kaj so brisali?

Prej sta delala za delodajalca. In potem sta ukradla YT račun in šla ma svoje. Stare videe sta pobrisala in snemata sedaj nove videe.

Sem bil v Pragi 10 let nazaj in letos aprila. To je sprememba, kot da bi bilo 30 let. Za center govorim. Glavne turistične poti med tistim velikim trgom in karlovim mostom je en sam freak show. Pink tajska masaža pri odprtih oknih in vratih...bangkok scena. Za kozlat. Gužva nenormalna in to v torek aprila. Kako izgleda poleti niti nočem vedeti. Je pa seveda za pogledat, ampak kaj dosti časa jaz tam nebi pustil.

Drugače pa obvezno češki krumlov, bližnje Budjevice so tudi za pogledat, če si že tam.

Morda bi bilo za omeniti tudi trojico zdraviliških mest, vse iz skrajnega zahoda države, iz okraja: "Karlovarski okraj", to so:
Františkovy Lázně ; Karlovy Vary in Mariánské Lázně.


Františkovy Lázně - ...Mestno jedro je dobro ohranjeno in je od leta 1992 zavarovano kot urbanistični spomeniški rezervat . Leta 2021 je mesto postalo del transnacionalne Unescove svetovne dediščine pod imenom " Velika zdraviliška mesta Evrope" zaradi svojih naravnih izvirov in arhitekturnega pričevanja o priljubljenosti zdraviliških mest po Evropi v 18. do 20. stoletju...

Karlovy Vary - Ima približno 49.000 prebivalcev. Leži ob sotočju rek Ohře in Teplá. Ime je dobil po Karlu IV., cesarju Svetega rimskega cesarstva in kralju Češke , ki je ustanovil mesto. Zgodovinsko mestno jedro z zdraviliško kulturno krajino je dobro ohranjeno in je z zakonom zaščiteno kot urbanistični spomeniški rezervat . Je največji zdraviliški kompleks v Evropi. Leta 2021 je mesto zaradi svojih zdravilišč in arhitekture iz 18. do 20. stoletja postalo del transnacionalne Unescove svetovne dediščine pod imenom " Velika zdraviliška mesta Evrope "...

Mariánské Lázně - ...Mestno jedro z zdraviliško kulturno krajino je dobro ohranjeno in je z zakonom zavarovano kot urbanistični spomeniški rezervat ....

Olomouc je super, samo glej, da si tam med študenstkim letom. Pivo.

Usti nad Labem - katastrofa. Pivo. Isto Teplice... precej zamorjeno.

Praga... je isto kot vsaka metropola... super sicer, sam pravi lajf ni v turističnem centru.

Česke Budejovice - super.

Brno - živahno.

Narave je lepa, sam to je tud pri nas... Na pslošno pa - jej v pinicah in si zmagal. Za cene ne vem več kake so, sam še 3 leta nazaj je bilo noro poceni (izven Prage). Bol na Češkem ene 10x...

zz

Nekaj na temo češke identitete oz češkega narodnega značaja.

MARTIN PALOUŠ, poskuša razumeti našo sedanjost s sedanjo politiko v luči izkušenj in samorazumevanja sodobnih Čehov. Navedenih nekaj izsekov iz njegovega govora.


Omenja Jana Patočka, enega od večjih čeških filozofov 20. st. ki je igral pomembno vlogo v politični zgodovini tega časa, ki je pisal serijo pisem svojemu prijatelju (v času Praške pomladi t.j. obdobje politične liberalizacije v času sovjetske dominacije v času 5.1. - 21.8., 1968), ki jih je poimenoval kot “jedrnat povzetek dejstev in poskusov razlag” . Ko Potočka razmišlja o izvoru modernega češkega naroda, gleda na ta proces - ki je bil v zgodovinopisju imenovan Češka narodna renesansa ali preporod, v zadnjih desetletjih 18. stoletja - če ga citiramo: “Češki narod je narod osvobojenih služabnikov…niso se sami osvobodili, niso izvedli nobene velike revolucije, kot je tista, ki je povzročila obstoj velike ameriške republike, niti niso doživeli kaj podobnega francoski revoluciji temveč so bili osvobojeni so bili z dejanjem cesarja”

Vprašanje samoosvoboditve ter biti osvobojen je mislim, da zelo pomembno, tudi ko želimo govoriti o naši tako dragi in ljubi Žametni revoluciji (17.11.- 29.12.,1989) na katero smo tako ponosni.

Potočka je pisal, da so bili Čehi prerojeni “od spodaj navzgor” ter, da je njihova endemična posebnost njihova majhnost. Majhnost ne samo v smislu števila, ampak kot Potočka pravi, kot nekakšna značilnost.
Do dandanes lahko vidite češke politike, ki se med seboj kritizirajo zaradi lastnega parohializma (stanje duha, pri katerem se nekdo osredotoča na majhne dele vprašanja, namesto da bi upošteval njegov širši kontekst), provincializma, zaprtosti, preveč pragmatične prilagodljivosti, švejkiške tradicije, ki bi jo lahko tudi omenili v češkem kontekstu.

Biti “prerojen od spodaj” ima tudi prednosti. To bi lahko bil trden razlog, da lahko rečemo, da so Čehi rojeni kot demokratičen narod. Pomeni, da imate določeno občutljivost za stvari, ki prihajajo “od spodaj”.
Aristokratskega, romantičnega elementa ni pri Čehih za razliko od Poljakov in Madžarov, ko govorimo o političnem vedenju, ki sta bila pomemben faktor politike v stoletjih modernizacije.

Te demokratični temelji pri Čehih so se dokaj uspešno preoblikovali od etnične skupine do demokratičlnega sodobnega političnega naroda, ki je usmerjen v prihodnost usmerjene projekte

Tipično češko vprašanje je kako se lahko ta češka majhnost preseže, da postanemo malo večji.
Prva in najbolj tipična stvar za češko družbo iz 19. stoletja je zgodovinarji, da najdejo nekaj velikega v naši preteklosti, da premostijo vrzel med modernimi in predmodernimi Čehi tako, da izoblikujejo določeno različico zgodovine Čehov in izberejo Karla IV., Jana Husa, husitsko gibanje v splošnem kot velike predhodnike in inspiracijo moderni češki naciji.
Te zgodovinske špekulacije so lahko včasih problematične, vendar mislim, da so tipičen del naše identitete
in sodobne tradicije.

Češko vprašanje bil opus Tomáša Garrigue Masaryka (7. marec 1850- 14. september 1937) in kot je sam vedno dejal, Čehi morajo biti izbezljani iz svoje lupine in razmišljati o svojem češkem vprašanju v svetovnem kontekstu.
Masarykovi temelji so bili demokratični ideali, humanost in močna vera, da je evropska zgodovina linearno gibanje, ki se je začelo s francosko revolucijo, ki je osvobajalo ena nacijo za drugo.

Masaryk je verjel, da majhni narodi, ki se nahajajo med Nemčijo in Rusijo morajo imeti neko osnovno stabilizacijo in je gledal na drugo os, to je: sever-jug. Zato je partnerje iskal v soseščini kjer bi lahko našel vzorce za sodelovanje.
Bil je močno prepričan, da je ameriška prisotnost pri oblikovanju Evrope in sveta ključnega pomena.


Milan Kundera pa je leta 1984 takole govoril o srednji Evropi: srednja Evropa kot družina majhnih narodov ima svojo vizijo sveta. Vizijo globokega nezaupanja v zgodovino (v kontrastu z Masarykom, ki je poln zaupanja v zgodovino, ki resnično lahko osvobodi en narod za drugim). Zgodovina, ki nam je dala Hegla in Marxa, reinkarnacijo razuma, ki nam sodi in razsoja o naši veri. To je zgodovina osvajalcev. Narodi srednje Evrope niso osvajalci. Ne morejo biti ločeni od evropske zgodovine in ne morejo obstajati zunaj nje, vendar predstavljajo napačno stran zgodovine. Oni so njene žrtve in avtsajderji.
To je bil članek objavljen s strani Milana Kundere v newyorški recenziji knjig, leta 1984, pod naslovom “Tragedija srednje Evrope” in osnovna ideja je, da je ta entiteta, ki jo je Masaryk poskušal stabilizirati, izginjala iz zgodovine,. Bili smo del del vzhodne Evrope za železno zaveso, z vsemi implikacijami.
…
Nenadna osvoboditev se je zgodila leta 1989 (Žametna revolucija). Lahko razmišljamo in razpravljamo, ali smo se tokrat osvobodili sami ali smo bili osvobojeni.
Dejstvo je, da je od tega trenutka dalje vprašanje, kaj je demokracija na Češkem dobilo nov pomen.

Jan Patocka je leta 1968 napisal članek o Čehih in Slovakih in je rekel nekaj lepega. Zakaj Čehi potrebujejo Slovake in vice versa? Potrebujejo jih, da izvedo resnico o sebi. Včasih potrebuješ partnerja, ogledalo, nekoga s katerim ne da se lahko prepiraš, oporekaš, temveč da razmišljaš z drugega zornega kota.

RADKA DENEMARKOVA
"Knjiga o Kunderi z literaturo, kaj šele z resnico, nima nič skupnega!"

Zakaj je Kundera na Češkem tako zelo nepriljubljen?
Ker je uspešen v tujini in Čehov sploh ne potrebuje. Češka miselnost je globoko provincialna, zavistna, nevoščljiva. Priznava samo lokalne slavljence, ki jih požegna sama. Ampak pozor, zadeva je precej bolj zapletena, Kundera je Francoz po svojem elitizmu in jeziku, ki si ga je izbral. S Čehi noče imeti nič skupnega, kot bi se bal, da bo priplavala na plan njegova resnična zgodba izpred avgusta 1968 (leta 1968 zgodila praška pomlad). Tega si ne želi. Si je že izmislil drugo. Všeč mu je predstava, da ga Čehi nočejo, hkrati pa je zmeraj bil in še vedno je ljubljenec bralcev in oblastnikov in dobitnik državnih nagrad.

Prvi češkoslovaški predsednik Masaryk, v času katerega je bila republika, ki je nastala leta 1918, demokratična, se je bal prav lakajske mentalitete (pretirana vdanost nadrejenim), mentalitete služkinj, kakor nas je lahko spoznal Dunaj. Mentalitete hlapca, ki samo tu pa tam vstane v gostilni in na glas zavpije, kaj si misli o svojem gospodarju. Lakajstvo, prežeto s pohlevno mentaliteto, išče krivce okoli sebe, na njih lajša svoj občutek manjvrednosti. Uspeha "pritepencem" in izseljencem na Češkem zlepa ne odpustimo. Čehi osebnosti, ki jih je odkrila in začela ceniti šele tujina in ki so presegle češko mlako, nikoli niso sprejeli za svoje. Franz Kafka in Leoš Janáček sta najbolj kričeča primera. Kundera je pisal, da potrebujeta evropsko okolje. In to velja tudi zanj. Jiří Kolář je zadel žebljico na glavico: "Češki romanopisec se doma nima s kom meriti. Če nima dovolj moči, da bi bil garjava ovca nad povprečjem, se bo v njem utopil."

Toda Kundera je hkrati na neki protisloven način pošten, enoten in dosleden. Do svojega življenja ima enak odnos kot do svojega dela: delo je samo to, za čimer avtor stoji v trenutku življenjskega obračuna. K temu, čemur bi se dalo reči "njegovo" delo, pa po njegovem mnenju ne spada tisto, kar je nezrelo, ponesrečeno, samo priložnostno. Obenem spada v generacijo, ki se nerada spominja, da so tanke Varšavskega pakta leta 1968 poslali nad nekdanje partijce, mnogi izmed njih so Stalinu v petdesetih letih rade volje pomagali pripravljati vislice.
...
V širšem kontekstu pa Kunderov primer odpira ključnejše, širše teme, v njem je tudi on žrtev. Na primer procesi s komunističnimi zločinci so se tu vlekli, nihče ni bil, ni in ne bo kaznovan, ker družba noče sprejeti svojega deleža krivde. In tako se raje ozira okoli sebe in išče nadomestne grešne kozle onkraj svojega plota. Do Kundere je povrhu imel in ohranja distanco tudi Havlov disidentski krog, in to samo zato, ker je Kundera trdil, da so disidenti vselej brez stika z resničnostjo. Čehi so kot narod plebejcev alergični tudi na znake elitizma. Zato se privoščljivo veselijo vsakega spodrsljaja, vsake vaške čenče, obrekovanja in na Češkem so si vselej našli nadomestne "krivce" v osebnostih, ki so vsem na očeh. V času nacizma so bili to Adina Mandlová, Lída Baarová, Václav Talich, Vlasta Burian ... medtem pa so se resnični krivci neopazno izmuznili. In enako je vsem na očeh Kundera. Po njem pljuvajo predvsem tisti, ki so zmeraj zgoraj, tisti, ki niso bili prisiljeni prenašati pritiskov, ob katerih bi lahko na lastni koži izkusili, kako se ohrani brezkompromisen značaj, pač pa brž planejo po ljudeh, ki niso mogli ovajati in so emigrirali ali branili pravico do svobode govora. Pomen take drže omalovažujejo, podcenjujejo. Pred letom 1989 so obdobje načrtovanega poneumljanja prevedrili v svojih počitniških hišicah s plzenskim pivom v roki. Vikendaštvo se je marsikdaj razlagalo kot premik ustvarjalnega zanosa drugam. Pivo je bilo poceni, hladilniki tudi, obstajala so velikodušna posojila za mladoporočence. Delavci pri nas niso imeli razloga za stavkanje kot na Poljskem. Tam sta na primer imela Lech Wałęsa in gibanje Solidarnost podporo ne le intelektualcev, temveč tudi delavcev. Pri nas pa je bil samo Havel tisti, ki je leta 1975 napisal obširno javno pismo komunističnemu predsedniku dr. Husáku. Tudi takrat je bilo tako kot danes večini malo mar za kakršnokoli nepravičnost. Radi pa vlačijo po blatu vsakogar, ki jih preseže. Češki značaj je spet zablestel v vsem svojem blišču.

Kundera se pojavlja tudi v Vaši knjigi - zakaj in v kakšnih okoliščinah?
Moj roman Ure iz svinca govori o obliki današnjih avtoritarnih in totalitarnih sistemov, o obnašanju ljudi v njih, vse je povezano z vsem. Glavni junak je maček Pomaranč, ki živi v Pekingu in je star tisoč let. Komentira človeštvo, zmeraj primerja in se spominja, kaj se ponavlja in kaj je nasprotno novo. Leta 1968 se je znašel tudi v gospodinjstvu Milana Kundere, to je samo ena od epizod romana. Zame je Kundera kot lik (ne le) vzvišenega elitista pomemben za razlago češkosti, češke usode in mentalitete srednjeevropskega prostora, v katerega s svojimi izvrstnimi romani spada..

Kaj ste vzeli nazaj tisti, ki ste bili na Češkem oz Slovaškem?

Kako vidite Slovenijo, slovenski značaj, kakšna se vam zdi naša slovenska družba, naš vsakdan, naš slovenski zrak oz družbeno ozračje v kakršnem živimo napram le temu na Češkem oz Slovaškem?

Jaz ravno odhajam iz Bratislave in bi lahko povedal ene par stvari.

yansek je 17. nov 2023 ob 16:47 izjavil:

Kaj ste vzeli nazaj tisti, ki ste bili na Češkem oz Slovaškem?

Kako vidite Slovenijo, slovenski značaj, kakšna se vam zdi naša slovenska družba, naš vsakdan, naš slovenski zrak oz družbeno ozračje v kakršnem živimo napram le temu na Češkem oz Slovaškem?

Jaz ravno odhajam iz Bratislave in bi lahko povedal ene par stvari.

Čehi določene stvari vzamejo na prelahko. In potem je hudič, ko ne gre skozi. Sekirajo se sicer ne.
Načeloma so pridni. Mladina je divja, a disciplinirana.
Zadnja leta se vedno bolj "amerikanizirajo", kar pomeni, da gre na slabše.

Drugač pa ja, Slovenija je bivša SFRJ in kot taka podvržena fenomenu blišča in bede.

Popravljam. Cecska je fantasticna drzava, mocno razvita in lepa.

Slovenija zaostaja

Evo, točno to, kar nek naključno na prostem pod milim nebom najjači american muscle.