Slo-Tech - Izšla je nova, že 61. izdaja lestvice najhitrejših superračunalnikov na svetu Top500. Na vrhu sprememb ni, saj je Frontier iz Nacionalnega laboratorija Oak Ridge še vedno najzmogljivejši superračunalnik na svetu. Njegova zmogljivost se je nekoliko povečala z 1,02 na 1,19 eflop/s, čeprav ima še vedno istih 8.699.904 jeder. Njegova učinkovitost znaša 52,59 gigaflops/watt. Tudi na drugem mestu ostaja Fugaku, ki zmore 442 pflop/s, tretji pa je finski LUMI s 309 pflop/s. Ta je v zadnjem letu doživel precejšnjo nadgradnjo, ki je podvojila njegovo hitrost. Gre sicer za del evropske kolaboracije EUROHPC/CSC, ki je nameščen na Finskem, na voljo pa je vsej evropski raziskovalni skupnosti.
Četudi na vrhu ni videti nič novega, pa je analiza nove lestvice vseeno poučna. AMD-jevi procesorji poganjajo že 121 sistemov, kar je 29 odstotkov več kot pred letom dni. Seveda je tudi prvi na lestvici plod AMD-jevih komponent. Med prvimi desetimi pa ima AMD kar sedem predstavnikov. Spomnimo, da je imel AMD leta 2016 na lestvici vsega 16 predstavnikov. Medtem pa nestrpno pričakujemo rezultate novega superračunalnika Aurora, ki ga poganja Intel, a še ni uradno izvedel benchmarka.
Slovenski predstavnik Vega (VEGA HPC CPU - BullSequana XH2000, AMD EPYC 7H12 64C 2.6GHz, Mellanox InfiniBand HDR100, Atos IZUM) je na 166. mestu s 3,82 pflop/s, potem pa na 231. mestu najdemo še njegov grafični del (VEGA HPC GPU - BullSequana XH2000, AMD EPYC 7H12 64C 2.6GHz, NVIDIA A100, Infiniband HDR, Atos IZUM), ki zmore 3,10 pflop/s. Skupaj bi to zadoščalo za 94. mesto. Seveda pri tem niso upoštevani morebitni še hitrejši sistemi, ki jih na lestvici ni, ker se ne razkrijejo.
največ na ožičenju in priklop switchev. Postavljal sem tudi racke ampak ne veliko. Ostalo delo je bilo potem še malo pomoč pri instaliranju diskovja in manjše druge zadeve. Vse ostalo ima potem čez ATOS.
Ja ceprav niti ni tako fizično zahtevno. Je pa potrebno nekaj koncentracije ko imaš cca 15k povezav. ne glede na to da je vse označeno je vseeno kar zahtevno za mozgane. Edino kar je res fizično zahtevno je insstalacije diskov.
To velja recimo v juelichu, kjer ima en cluster heat exchanger v zadnjih vratih rackov. Tisto je obupno glasno. Moderni vodno hlajeni sistemi pa so čisto tiho, nobenih ventilatorjev.
Pravijo da je v sobi superačunalnika tako glasno, da moraš nositi slušalke, drugače si lahko poškoduješ sluh. Xserces, a to drži?
Tukaj v italiji je dokaj tiho. bladi so hlajeni vodno. V rackih je slišati samo switche. Med vrstami ni tako glasno nakar prideš do main omare s switchi in diskovje. Ja slušalke so priporočljive ker se tudi pogovarjati nemoreš.
Takole je izgledalo vse skupaj. Glede same izvedbe kabelskih polic je bila katastrofa. Delal so neki italijani brez blage veze kaj pa kako. Ravno tako so zgleda izbrali najcenejšega za elektroinštalacije.
V LUMI ki je vodno hlajen je kar glasno. Na vhodu k "omaram" imajo posodo z ušesnimi čepi...
To ni ustrezno, čepki so namenjeni za koncerte in smrčeče sosede. (Je pa morda bolj higienično, če jih po uporabi vsak vrže stan.9
Ko je treba sluh ščititi v delovnih okoljih se uporablja glušnike kot npr. take za žaganje z motorno žago. Človek namreč nekaj sliši tudi z zun. delom ušesa. Sam zaradi datacentrov nosim s sabo glušnike že leta, in če jih kdaj pozabim, preklinjam ko star furman.
Se mogoče spomniš branda teh kablov? Imel sem ene par podobnih in so mi vsi crknili. Smo menjali na flexoptix, kjer lahko navadne optike uporabiš in jih vštekaš v konverterje, ti pa večinoma delajo zelo ok.
Edino kar je res fizično zahtevno je insstalacije diskov.