Forum » Loža » Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda
coffeetime12 ::
Ko bivši evropski kolonizatorji postanjeo kolonija ZDA, vsi skupaj pa kitajska kolonija. Dobesedno imamo prložnost spremljati spremembo svetovne ekonomske ureditve v skoraj realnem času.
Nemčija bije svojo bitko, Francija lastno, preostala EU preiferija se ubada z lokalnimi posebnostmi.
Polomljen nemško francoski vlak je želel pri uveljavljanju novega ekonomskega modela oz. zelenega prehoda s poudarkom elektrifikacije le-tega monopolno vsiliti v globalno arhitekturo, prelisičiti svetovnega giganta Kitajsko, a se je pri tem zelo uštel. Posledice bo nosil srednji sloj EU. Kaj to pomeni, vemo. Igra, ki je že vnaprej izgubljena.
Zanikanje bo odneslo EU v zono somraka
Nemčija bije svojo bitko, Francija lastno, preostala EU preiferija se ubada z lokalnimi posebnostmi.
Polomljen nemško francoski vlak je želel pri uveljavljanju novega ekonomskega modela oz. zelenega prehoda s poudarkom elektrifikacije le-tega monopolno vsiliti v globalno arhitekturo, prelisičiti svetovnega giganta Kitajsko, a se je pri tem zelo uštel. Posledice bo nosil srednji sloj EU. Kaj to pomeni, vemo. Igra, ki je že vnaprej izgubljena.
Zanikanje bo odneslo EU v zono somraka
coffeetime12 ::
Le upamo lahko, da bodo države svobodnega Sveta z veliko mero potrpežljivosti na tla realnosti položile propadajočega hegemona, ZDA
Za lažje razumevanje geopolitike, ekonomije, prevlade:
Za lažje razumevanje geopolitike, ekonomije, prevlade:
coffeetime12 ::
Državni proračun je imel v prvih 9 mesecih 765.000.000 € primanjkljaja
Fiskalni svet je v svoji publikaciji Mesečna informacija navedel, da je bil proračunski primanjkljaj v 9 mesecih, sicer brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov, manjši in je znašal je 57.000.000 €.
"Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih 9 mesecih slabša kot v primerljivem obdobju lani. Prihodki po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, rast "očiščene" porabe pa se nadaljuje. Rast je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v istem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je v večini posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora," so navedli v fiskalnem svetu.
9 mesečna realizacija potrjuje oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v prihodnjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev, opozarja fiskalni svet.
Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji 2 leti, izhaja, da naj bi primanjkljaj v zadnjih 3 mesecih letos znašal 2.400.000.000 €. To bi bilo 1.000.000.000 € več kot v celotnem lanskem letu in okoli 3x več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času politične pandemije.
Proračunski primanjkljaj je tako znašal 765.000.000 €. Fiskalni svet še naprej opozarja na nerealistično proračunsko načrtovanje.
V prvih 9 mesecih letos je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom po navedbah ministrstva namenjenih 1.400.000.000 €. Od tega je bilo za 458.000.000 € transferjev za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim 148.000.000 € za izvajanje zakona o osebni asistenci. V pokojninsko blagajno je državni proračun v 9 mesecih prispeval 894.000.000 €, kar je 26.000.000 € manj kot v enakem obdobju lani.
Za stroške dela je bilo namenjenih 1.300.000.000 €, 119.000.000 € več kot v lanskem obdobju. Zvišanje je predvsem posledica napredovanj in dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, pojasnjuje ministrstvo.
Subvencije so bile glede na lani višje za 193.000.000 € in so znašale 634.000.000 €. Od tega so subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom znašale 575.000.000 €, v večji meri pa so se nanašale na pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize.
Za investicije je bilo v 9 mesecih porabljenih 971.000.000 €, kar je 188.000.000 € več glede na enako lansko obdobje. Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije je bilo namenjenih 320.000.000 € več kot v lanskih prvih 9 mesecih.
Stroški za obresti so se povišali za 28.000.000 € na 589.000.000 €.
Davčni prihodki so v obdobju od januarja do septembra znašali 8.000.000.000 €, 141.000.000 € več kot v lanskem obdobju. Prihodki od davka na dodano vrednost so bili s 3,700.000.000 € višji za 138.000.000 €.
Prilivi od dohodnine so znašali 1,200.000.000 €, kar je 94.000.000 € več. Rast prihodkov iz dohodnine po pojasnilih ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač.
Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,100.000.000 € in so bili glede na lansko primerljivo obdobje nižji za 179.000.000 €.
Trošarine so v državni proračun v devetih mesecih prinesle 1.300.000.000 €, 151.000.000 € več kot v lanskem prvem devetmesečju. Trošarine od energentov so bile višje za 145.000.000€, kar je predvsem posledica lanskoletnega odloga plačila, letošnjega plačila zapadlih obrokov ter prilagajanja trošarin na pogonska goriva, pravi ministrstvo. Beležijo tudi višje prilive od trošarin na tobak, in sicer za devet milijonov evrov, kar je posledica dviga trošarin na tobačne izdelke.
Fiskalni svet je še sporočil, da je 29.09. 2023 od ministrstva za finance prejel predloga spremembe odlokov o pripravi proračunov za sektor država za obdobji 2022-2024 in 2024-2026 ter predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predlog državnega proračuna za leto 2025.
S tem je začel teči 15-dnevni rok za pripravo ocene okvira, določen z zakonom o javnih financah, oceno predlogov državnih proračunov pa mora fiskalni svet pripraviti do 20.10. 2023.
Ob tem je opozoril, da še ni prejel spremljajočih projekcij za sektor država po metodologiji ESA za leto 2025. Brez teh pa priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil v predlogu proračuna za leto 2025, ki bi bila skladna z zakonom o fiskalnem pravilu, za to leto ne bo mogoča.
Zaenkrat še počasi, a sigurno sledi blub blub ...
Fiskalni svet je v svoji publikaciji Mesečna informacija navedel, da je bil proračunski primanjkljaj v 9 mesecih, sicer brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov, manjši in je znašal je 57.000.000 €.
"Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih 9 mesecih slabša kot v primerljivem obdobju lani. Prihodki po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, rast "očiščene" porabe pa se nadaljuje. Rast je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v istem obdobju lani, a ostaja precej visoka, kar je v večini posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora," so navedli v fiskalnem svetu.
9 mesečna realizacija potrjuje oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja, ki lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v prihodnjih letih in ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev, opozarja fiskalni svet.
Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji 2 leti, izhaja, da naj bi primanjkljaj v zadnjih 3 mesecih letos znašal 2.400.000.000 €. To bi bilo 1.000.000.000 € več kot v celotnem lanskem letu in okoli 3x več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času politične pandemije.
Proračunski primanjkljaj je tako znašal 765.000.000 €. Fiskalni svet še naprej opozarja na nerealistično proračunsko načrtovanje.
V prvih 9 mesecih letos je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom po navedbah ministrstva namenjenih 1.400.000.000 €. Od tega je bilo za 458.000.000 € transferjev za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim 148.000.000 € za izvajanje zakona o osebni asistenci. V pokojninsko blagajno je državni proračun v 9 mesecih prispeval 894.000.000 €, kar je 26.000.000 € manj kot v enakem obdobju lani.
Za stroške dela je bilo namenjenih 1.300.000.000 €, 119.000.000 € več kot v lanskem obdobju. Zvišanje je predvsem posledica napredovanj in dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, pojasnjuje ministrstvo.
Subvencije so bile glede na lani višje za 193.000.000 € in so znašale 634.000.000 €. Od tega so subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom znašale 575.000.000 €, v večji meri pa so se nanašale na pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize.
Za investicije je bilo v 9 mesecih porabljenih 971.000.000 €, kar je 188.000.000 € več glede na enako lansko obdobje. Za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije je bilo namenjenih 320.000.000 € več kot v lanskih prvih 9 mesecih.
Stroški za obresti so se povišali za 28.000.000 € na 589.000.000 €.
Davčni prihodki so v obdobju od januarja do septembra znašali 8.000.000.000 €, 141.000.000 € več kot v lanskem obdobju. Prihodki od davka na dodano vrednost so bili s 3,700.000.000 € višji za 138.000.000 €.
Prilivi od dohodnine so znašali 1,200.000.000 €, kar je 94.000.000 € več. Rast prihodkov iz dohodnine po pojasnilih ministrstva poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač.
Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,100.000.000 € in so bili glede na lansko primerljivo obdobje nižji za 179.000.000 €.
Trošarine so v državni proračun v devetih mesecih prinesle 1.300.000.000 €, 151.000.000 € več kot v lanskem prvem devetmesečju. Trošarine od energentov so bile višje za 145.000.000€, kar je predvsem posledica lanskoletnega odloga plačila, letošnjega plačila zapadlih obrokov ter prilagajanja trošarin na pogonska goriva, pravi ministrstvo. Beležijo tudi višje prilive od trošarin na tobak, in sicer za devet milijonov evrov, kar je posledica dviga trošarin na tobačne izdelke.
Fiskalni svet je še sporočil, da je 29.09. 2023 od ministrstva za finance prejel predloga spremembe odlokov o pripravi proračunov za sektor država za obdobji 2022-2024 in 2024-2026 ter predlog sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predlog državnega proračuna za leto 2025.
S tem je začel teči 15-dnevni rok za pripravo ocene okvira, določen z zakonom o javnih financah, oceno predlogov državnih proračunov pa mora fiskalni svet pripraviti do 20.10. 2023.
Ob tem je opozoril, da še ni prejel spremljajočih projekcij za sektor država po metodologiji ESA za leto 2025. Brez teh pa priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil v predlogu proračuna za leto 2025, ki bi bila skladna z zakonom o fiskalnem pravilu, za to leto ne bo mogoča.
Zaenkrat še počasi, a sigurno sledi blub blub ...
coffeetime12 ::
Berlin pred zimo aktiviral elektrarne na premog
Glede na napovedi, da bo Nemčija, edino večje evropsko gospodarstvo, ki bo leta 2023 doživelo recesijo, je zadnja stvar, o kateri mora država razmišljati, nadaljnje izvajanje podnebnih ciljev "neto nič" pred zimo na severni polobli.
Nemci morda končno mislijo nase in na lastno preživetje, saj je nemški kabinet v sredo, 04.10. 2023 dejal, da je treba povedati t.i. "podnebnim bojevnikom da se odstranijo", in načrtuje ponovni zagon več elektrarn na premog od oktobra 2023 do konca prvega četrtletja 2024.
Reuters je pojasnil, da je poteza vlade "nadomestiti redek zemeljski plin to zimo in se izogniti pomanjkanju", čeprav so zaloge NatGas na celini nad običajnimi ravnmi za ta letni čas.
Reuters navaja: "Berlin je ponovno aktiviral elektrarne na premog in podaljšal njihovo življenjsko dobo, s skupno proizvodnjo 1,9 gigavatnih ur, ustvarjenih lansko zimo.
Morda je čas, da Nemci okrivijo 'zelene' politike in njihove podnebne podpornike za oslabitev državne energetske stabilnosti. Država je pred kratkim vodila gibanje za dekarbonizacijo z opustitvijo proizvodnje energije iz fosilnih goriv zaradi nezanesljive sončne in vetrne energije. Spomladi se je državi porodila genialna ideja o postopni ukinitvi zadnjega jedrskega reaktorja.
Zaradi recesije, ki trese gospodarstvo, je zadnja stvar, ki bi morala skrbeti državo, dvig globalnih temperatur za manj kot 1 °C v zadnjih 100 letih. Ni konkretnih dokazov o kakršni koli pomembni podnebni krizi in vsi ljudje, ki govorijo, da je kriza tik za vogalom, to počnejo, medtem ko zbirajo milijarde dolarjev financiranja od vlad in institucij možganskih trustov, ki imajo v interesu krepitev histerije. Z drugimi besedami, ni podlage za eksponentne omejitve emisij "toplogrednih plinov". Nemci so končno spoznali laž, ko so vrnili elektrarne na premog, da bi ohranili prižgane luči.
V zadnjih tednih je Microsoftov soustanovitelj, filantrop in podnebni alarmist Bill Gates odstopil od prerokb o "podnebnem propadu". Poleg tega je 1600 znanstvenikov nedavno razglasilo, da "ni podnebnih izrednih razmer".
Kakorkoli že, če bi prišlo do neizbežne podnebne apokalipse, Nemci ne bi uvedli najbolj umazanega proizvajanja električne energije na fosilna goriva ali pač?
coffeetime12 ::
Grozi Nemčiji velik val insolventnosti?
Ko se bo Nemčija potopila, bo s seboj potegnila vse. Vidi kdo koga v EU, ki bo to zaustavil oz. vsaj omilil?
Ko se bo Nemčija potopila, bo s seboj potegnila vse. Vidi kdo koga v EU, ki bo to zaustavil oz. vsaj omilil?
WizzardOfOZ ::
Takoj ko nemčija "sede", gresta italija in grčija pod vodo, ostali pa v kratkem času za njimi.
Francozi pa izgubljajo afriko, tako da se bodo sesedli sami vase.
Francozi pa izgubljajo afriko, tako da se bodo sesedli sami vase.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Mr.B ::
Amerika pa blokira wto.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
coffeetime12 ::
Gospodarstveniki Golobu: Smo že v recesiji, vi pa nalagate nove in nove davke
Predstavniki 14 gospodarskih združenj so se srečali z vlado in jo pozvali, naj preneha dodatno obremenjevati gospodarstvo. Konkurenčnost pada, razmere se slabšajo, nalagajo se novi davki in višajo obstoječe obremenitve, opozarjajo.
Predstavniki vlade in gospodarstva so na srečanju spregovorili o ukrepih za sanacijo po avgustovski ujmi, ob čemer je vlada delodajalce pozvala k čimprejšnji vrnitvi za mizo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Delodajalci pa pred tem pričakujejo vladna zagotovila, da ne bo vnovič kršila pravil ESS-ja in bo dialog enakopraven.
"Razmere v gospodarstvu in družbi danes terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja," je po srečanju 14 gospodarskih združenj s premierjem Robertom Golobom in več ministri dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Gospodarske organizacije so pozdravile pripravljenost vlade, da bi vsaj nekatere predloge zakonov, ki bi šli sicer neposredno na vlado in v postopek v DZ-ju, ponovno pregledali za skupno mizo.
"Na današnjem srečanju žal nismo dobili odgovora na to, ali bo enkrat konec dodatnega obremenjevanja gospodarstva z davki in prispevki," je opozoril predsednik GZS-ja.
Premier Robert Golob je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča današnje srečanje sklical predvsem z namenom, da iz gospodarstva ne bi prihajali novi očitki, "da jih nihče ni nič vprašal".
"Zgodila se je največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije s posledicami, ki bodo očitno presegle posledice počlitičnega covida," je poudaril finančni minister in dodal, da si vlada želi dialoga s socialnimi partnerji, "v tem primeru z gospodarskimi združenji glede prispevka gospodarstva za odpravo posledic te škode".
Boštjančič se ne strinja z gospodarstveniki o tem, kdo je kriv za julijski izstop delodajalcev iz ESS-ja. Po njegovih besedah je precej nesmiselno govoriti o tem, zakaj ga ni in kako je do tega prišlo, pač pa se je spet treba usesti za mizo.
Ministrova aroganca in vrhunec uveljavljnaja moči s strani trenutnega položaja. Takim smo v sredni šoli potalali frocne lol
Han verjame, da bo ESS zaživel in da se bodo začeli tripartitni pogovori, se je pa strinjal, da morajo biti vsi trije partnerji enakovredni. "To se mi zdi absolutno ključno," je poudaril.
Gospodarstveniki so po Hanovih besedah podali nekaj "solidnih in dobrih" predlogov za zakon o obnovi, ki je v pripravi.
Breobzirno mešanje megle na škodo ljudi
"Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da vemo, da je predvsem treba umiriti žogo," je pozval minister. Kot je dodal, bodo v okviru socialnega dialoga odprli vse tiste teme, ki skrbijo gospodarstvenike, in se pogovorili o zakonskih predlogih, preden jih vlada pošlje v parlamentarni postopek, med drugim o noveli zakona o delovnih razmerjih, pokojninski reformi ...
Arogatni črkobralec, brezveznjakovič, kolega delničarja Andreja
Da je bil današnji pogovor dober in iskren, pa je ocenil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. "Pomembno mi je, kaj smo se dogovorili. In dogovorili smo se, da nekateri zakoni ne morejo iti na vlado, če niso usklajeni na ESS-ju," je strnil.
Lik predstavlja zono somraka
Slovenska vlada je bankrotirala. Kdor ne ve, razume, bo to spoznal kmalu
Predstavniki 14 gospodarskih združenj so se srečali z vlado in jo pozvali, naj preneha dodatno obremenjevati gospodarstvo. Konkurenčnost pada, razmere se slabšajo, nalagajo se novi davki in višajo obstoječe obremenitve, opozarjajo.
Predstavniki vlade in gospodarstva so na srečanju spregovorili o ukrepih za sanacijo po avgustovski ujmi, ob čemer je vlada delodajalce pozvala k čimprejšnji vrnitvi za mizo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Delodajalci pa pred tem pričakujejo vladna zagotovila, da ne bo vnovič kršila pravil ESS-ja in bo dialog enakopraven.
"Razmere v gospodarstvu in družbi danes terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja," je po srečanju 14 gospodarskih združenj s premierjem Robertom Golobom in več ministri dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Gospodarske organizacije so pozdravile pripravljenost vlade, da bi vsaj nekatere predloge zakonov, ki bi šli sicer neposredno na vlado in v postopek v DZ-ju, ponovno pregledali za skupno mizo.
"Na današnjem srečanju žal nismo dobili odgovora na to, ali bo enkrat konec dodatnega obremenjevanja gospodarstva z davki in prispevki," je opozoril predsednik GZS-ja.
Premier Robert Golob je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča današnje srečanje sklical predvsem z namenom, da iz gospodarstva ne bi prihajali novi očitki, "da jih nihče ni nič vprašal".
"Zgodila se je največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije s posledicami, ki bodo očitno presegle posledice počlitičnega covida," je poudaril finančni minister in dodal, da si vlada želi dialoga s socialnimi partnerji, "v tem primeru z gospodarskimi združenji glede prispevka gospodarstva za odpravo posledic te škode".
Boštjančič se ne strinja z gospodarstveniki o tem, kdo je kriv za julijski izstop delodajalcev iz ESS-ja. Po njegovih besedah je precej nesmiselno govoriti o tem, zakaj ga ni in kako je do tega prišlo, pač pa se je spet treba usesti za mizo.
Ministrova aroganca in vrhunec uveljavljnaja moči s strani trenutnega položaja. Takim smo v sredni šoli potalali frocne lol
Han verjame, da bo ESS zaživel in da se bodo začeli tripartitni pogovori, se je pa strinjal, da morajo biti vsi trije partnerji enakovredni. "To se mi zdi absolutno ključno," je poudaril.
Gospodarstveniki so po Hanovih besedah podali nekaj "solidnih in dobrih" predlogov za zakon o obnovi, ki je v pripravi.
Breobzirno mešanje megle na škodo ljudi
"Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da vemo, da je predvsem treba umiriti žogo," je pozval minister. Kot je dodal, bodo v okviru socialnega dialoga odprli vse tiste teme, ki skrbijo gospodarstvenike, in se pogovorili o zakonskih predlogih, preden jih vlada pošlje v parlamentarni postopek, med drugim o noveli zakona o delovnih razmerjih, pokojninski reformi ...
Arogatni črkobralec, brezveznjakovič, kolega delničarja Andreja
Da je bil današnji pogovor dober in iskren, pa je ocenil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. "Pomembno mi je, kaj smo se dogovorili. In dogovorili smo se, da nekateri zakoni ne morejo iti na vlado, če niso usklajeni na ESS-ju," je strnil.
Lik predstavlja zono somraka
Slovenska vlada je bankrotirala. Kdor ne ve, razume, bo to spoznal kmalu
coffeetime12 ::
B I S
Boštjančič, Golob, Mesec, Bratušek, Janša, Tonin, skratka, celoten SLO parlament to spremlja, razume in deluje v dobrobit slovenskega življa. Pri tem se držijo SLO Ustave.
T. Fajon medtem ...
Boštjančič, Golob, Mesec, Bratušek, Janša, Tonin, skratka, celoten SLO parlament to spremlja, razume in deluje v dobrobit slovenskega življa. Pri tem se držijo SLO Ustave.
T. Fajon medtem ...
coffeetime12 ::
Eurostat: Slovenija je imela drugi največji medletni padec industrijske proizvodnje v EU-ju
Julija se je obseg industrijske proizvodnje v območju evra in v EU-ju zmanjšal, in sicer v obeh območjih za 1,3%.
Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je avgusta v območju z evrom v mesečni primerjavi okrepila za 1,2%, netrajnih potrošnih dobrin za 0,5%, izdelkov za naložbe pa za 0,3%.
Obseg proizvodnje vmesnih proizvodov se je zmanjšal za 0,3%, energentov za 0,9%.
V EU-ju se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin prav tako povečala za 1,2%. Proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin se je okrepila za 0,7%, izdelkov za naložbe pa za 0,1%. Proizvodnja vmesnih proizvodov se je zmanjšala za 0,2%, energentov pa za 0,5%.
Med državami članicami, za katere je imel Eurostat podatke, se je obseg industrijske proizvodnje najbolj povečal na:
- Irskem, za 6,1%
- Slovaška (+4,5%)
- Litva (+3,7%)
Največje mesečne padce so medtem imele Madžarska (-2,4%), Hrvaška (-2,2%) in Belgija (-1,8%).
V Sloveniji je bil padec industrijske proizvodnje v mesečni primerjavi 1,2%.
V medletni primerjavi se je obseg industrijske proizvodnje v državah z evrom avgusta zmanjšal za 5,1% in v EU-ju za 4,4%.
Avgusta je v območju evra proizvodnja trajnih potrošnih dobrin na letni ravni upadla za 7,2%, naložbenih dobrin za 7%, energije za 6,3%, dobrin za vmesno uporabo za 5,2% in netrajnih vrst blaga za 1,4%.
V EU-ju se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin na letni ravni zmanjšala za 7,3%, energije za 6,7%, dobrin za vmesno uporabo za 5,5%, naložbenih dobrin za 5,2%, medtem ko je bila proizvodnja netrajnih vrst blaga stabilna.
Med članicami so največji medletni padec industrijske proizvodnje zaznali na_
- Irskem (-27,3%)
- Sloveniji (-12,3%)
- Estoniji (-11,9%)
Medletno so največjo rastindustrijske proizvodnje imele Slovaška (+4,7%), Danska (+3,5%) in Malta (+3%).
Evropa gre počasi, a sigurno v zono somraka
Julija se je obseg industrijske proizvodnje v območju evra in v EU-ju zmanjšal, in sicer v obeh območjih za 1,3%.
Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je avgusta v območju z evrom v mesečni primerjavi okrepila za 1,2%, netrajnih potrošnih dobrin za 0,5%, izdelkov za naložbe pa za 0,3%.
Obseg proizvodnje vmesnih proizvodov se je zmanjšal za 0,3%, energentov za 0,9%.
V EU-ju se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin prav tako povečala za 1,2%. Proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin se je okrepila za 0,7%, izdelkov za naložbe pa za 0,1%. Proizvodnja vmesnih proizvodov se je zmanjšala za 0,2%, energentov pa za 0,5%.
Med državami članicami, za katere je imel Eurostat podatke, se je obseg industrijske proizvodnje najbolj povečal na:
- Irskem, za 6,1%
- Slovaška (+4,5%)
- Litva (+3,7%)
Največje mesečne padce so medtem imele Madžarska (-2,4%), Hrvaška (-2,2%) in Belgija (-1,8%).
V Sloveniji je bil padec industrijske proizvodnje v mesečni primerjavi 1,2%.
V medletni primerjavi se je obseg industrijske proizvodnje v državah z evrom avgusta zmanjšal za 5,1% in v EU-ju za 4,4%.
Avgusta je v območju evra proizvodnja trajnih potrošnih dobrin na letni ravni upadla za 7,2%, naložbenih dobrin za 7%, energije za 6,3%, dobrin za vmesno uporabo za 5,2% in netrajnih vrst blaga za 1,4%.
V EU-ju se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin na letni ravni zmanjšala za 7,3%, energije za 6,7%, dobrin za vmesno uporabo za 5,5%, naložbenih dobrin za 5,2%, medtem ko je bila proizvodnja netrajnih vrst blaga stabilna.
Med članicami so največji medletni padec industrijske proizvodnje zaznali na_
- Irskem (-27,3%)
- Sloveniji (-12,3%)
- Estoniji (-11,9%)
Medletno so največjo rastindustrijske proizvodnje imele Slovaška (+4,7%), Danska (+3,5%) in Malta (+3%).
Evropa gre počasi, a sigurno v zono somraka
coffeetime12 ::
Ekonomska kriza ječi in še bolj bo udarilo. Svet ni pripravljen na spremembe. Tek zgodovinskih dogodkov se odvija s svetlobno hitrostjo. Skupaj obstanemo, razdvojeni propademo:
coffeetime12 ::
Slovenska zunanja ministrica [bivša RTV novinarka], Tanja Fajon [SD] je medtem izjavila, ne glede na ekonomske posledice slovenskega življa in ekonomije v popolnoma spremenjenemu Svetu, naslednje:
Solidarnost z Izraelom je neomajna [08.10. 2023]
Ter:
In to medtem, ko se gospodarstvo duši in ruši ...
Solidarnost z Izraelom je neomajna [08.10. 2023]
Ter:
In to medtem, ko se gospodarstvo duši in ruši ...
coffeetime12 ::
Medtem, ko se stare onemogle sile trudijo projecirati moč na bivše/sedanje kolonije, Kitajska tiho prevzema Arktiko:
Medtem EU oz. Ursula V. D. Leyen plete pulover v parlamentu. Posledice bodo dolgotrajne
Medtem EU oz. Ursula V. D. Leyen plete pulover v parlamentu. Posledice bodo dolgotrajne
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
coffeetime12 ::
Cesar je nag. Ekonomsko in geopolitično. Vsem na Svetu je to jasno, tudi Nemcem. EU je popolnoma nepomembna pojava, nikjer več zaželena, še manj poslušana:
Bankrot: Ameriški državni dolg v prostem padu
Nobenega predstavnika ZDA vključno s samim predsednikom več ne želi noben v bližnji okolici sprejeti, kaj šele z njim[i] iskati rešitev:
Za lažje razumevanje:
Bankrot: Ameriški državni dolg v prostem padu
Nobenega predstavnika ZDA vključno s samim predsednikom več ne želi noben v bližnji okolici sprejeti, kaj šele z njim[i] iskati rešitev:
Za lažje razumevanje:
coffeetime12 ::
Rusija in Kitajska, dobesedno, infaltilno vodita in nadzirata bankrot anglo-saksonskega vpliva. Nebogljena EU lahko z glavnim vrtnarjem potek le opazuje, se sprašuje in sanja bivše kolonialne čase.. Na koncu bodo prebivalci 400 milijonske EU plačali največjo ceno oz. jo plačujejo že sedaj!
Svet je za venomer spremenjen. Prihaja nova prihodnost.
Kdor nadzoruje energente, omogoča Svetu raziskovanje veličine neraziskanega vesolja
Svet je za venomer spremenjen. Prihaja nova prihodnost.
Kdor nadzoruje energente, omogoča Svetu raziskovanje veličine neraziskanega vesolja
coffeetime12 ::
Imperiji so se tekom zgodovine ustvarjali, bojevali, raziskovali, ustvarjali, vendar na koncu vseeno odšli na smetišče zgodovine. Cena? Visoka in krvava. Temu bomo priča tudi sedaj
Mr.B ::
coffeetime12 je izjavil:
Rusija in Kitajska, dobesedno, infaltilno vodita in nadzirata bankrot anglo-saksonskega vpliva. Nebogljena EU lahko z glavnim vrtnarjem potek le opazuje, se sprašuje in sanja bivše kolonialne čase.. Na koncu bodo prebivalci 400 milijonske EU plačali največjo ceno oz. jo plačujejo že sedaj!
Svet je za venomer spremenjen. Prihaja nova prihodnost.
Kdor nadzoruje energente, omogoča Svetu raziskovanje veličine neraziskanega vesolja
Evropejci kupujejo emerisko orozje, ki je bilo namenjeno za razhradnjo po trzni ceni in ga podarjajo Ukrajini. Vsaj za enega v verigi tega posla je le ta posel odlicen.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Utk ::
Ne vem zakaj se določeni v tej temi tolk sekirajo. Se bojo preselili pač nazaj v Srbijo, deželo blagostanja, in srečno živeli do konca svojih dni.
gozdar1 ::
coffeetime12 je izjavil:
Imperiji so se tekom zgodovine ustvarjali, bojevali, raziskovali, ustvarjali, vendar na koncu vseeno odšli na smetišče zgodovine. Cena? Visoka in krvava. Temu bomo priča tudi sedaj
Ruski imperij v ukrajini očitno bije svojo zadnjo bitko.
Mr.B ::
Ne vem zakaj se določeni v tej temi tolk sekirajo. Se bojo preselili pač nazaj v Srbijo, deželo blagostanja, in srečno živeli do konca svojih dni.
Kako se nekomu zdi dobrobit Evrope paralelka s Srbijo.
coffeetime12 je izjavil:
Imperiji so se tekom zgodovine ustvarjali, bojevali, raziskovali, ustvarjali, vendar na koncu vseeno odšli na smetišče zgodovine. Cena? Visoka in krvava. Temu bomo priča tudi sedaj
Ruski imperij v ukrajini očitno bije svojo zadnjo bitko.
Dej povej več,
Evropa je pokupila ameriški izmet orožja, ki bi ga morali Američani sami plačat za razgradnjo… Evropa to pokupila po tržni ceni in šenkala Ukrjini, kjer je jasno da ni zmožna nikoli to plačat…
Sedaj mora pa vseeno zagnati vojaško proizvodnjo, no Amerika, in za to tudi plačevati… Evropa mehh.
Ruska vojaška industrija že nekaj desetletji ni imela toliko dela in rasti kot sedaj.. Si prepričan, da seje vse izšlo, ker vemo da so se Američani iz Afganistana umaknili , ker je Afganistanci niso hoteli Ameriške demokracije. Ne glede kako si boš pač ta umik razlagal po dolgotrajnem postopanju na točki nula.
Ps: bo pa efektiva pomoči pokazana konec leta, sem prepričan da ukrajinci niso pridobhili skupaj nič več ozemlja kot so ga imeli prvega januarja 2023.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mr.B ()
Mr.B ::
Kako se nekomu zdi dobrobit Evrope paralelka s Srbijo.
Nisem jaz po župi priplaval.
Da sej vem, se ti morda kofca po yugi. Ta je tudi razpadla, ko se ekonomsko ni izšlo. Tako da kofcanje po razpadu evrope po sistemu pojdimo nazaj v Srbijo
je poetični paralelizem. France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Malidelničar ::
Samo v opomin, koliko časa se država lahko pobira po tem, ko je uničila svoje finance in ekonomijo z neodgovornim zadolževanjem in deficiti ter nekonkurenčnim okoljem in korupcijo.
Grčija se je "pajsala" 10 let.
Novička:
S&P raises Greece to investment grade for first time in more than a decade
This is the first upgrade from junk by one of the 'big three' ratings agencies.
https://www.politico.eu/article/sp-rais...
Grčija se je "pajsala" 10 let.
Novička:
S&P raises Greece to investment grade for first time in more than a decade
This is the first upgrade from junk by one of the 'big three' ratings agencies.
https://www.politico.eu/article/sp-rais...
Don't invest like a Joe. Invest like a Simon.
WizzardOfOZ ::
Pa bi se še ene 10 do 15 let pobirala, če jih nebi evropa nafilala z denarjem, da ne spuščajo migrantov naprej ampak jih pri sebi zadržijo.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Mr.B ::
Ta teden nekaj velikanov objavlja svoje prihodke..
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
LeQuack ::
Krize je konec, Bitcoin je spet zrasel, tema se lahko zapre.
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/borz...
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/borz...
Quack !
Zgodovina sprememb…
- spremenil: LeQuack ()
gruntfürmich ::
ravno sedaj se kriza pričenja 
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
coffeetime12 ::
EU je iz mednarodnega parketa dokončno izločena. Svetovna diplomacija jo označuje le še kot uporabnega idiota oz. priročno igračo ZDA. Glavni igralci medtem igrajo z vedno večjimi vložki. Prehod bogatstva na Vzhod je v zaključnem teku. Zahodna tkanina se razkraja
coffeetime12 ::
Medtem, ko so nekdanji kolonialisti [Francija, Anglija, Nemčija, Nizozemska...] presenečeni nad sprememebami v Svetu in se ne zavedajo, da so so sami postali kolonija oz. sužnji ZDA, se preostali svobodni Svet razvija, teži k spremembam in le-ta bo določal novo svetovno ureditev. EU? lol
Mr.B ::
Da vržem kamenček v temo.. V Ameriki je bila skoraj 5% gospodarska rast.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
fikus_ ::
Vojna ekonomija kaže rezultate?
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Mr.B ::
Vojna ekonomija kaže rezultate?
Če pod to šteješ, da je večino rasti doseženo tako da se je Amerika zadolžila za triljonlek in več na en kvartal kot pripravo na vojno. Potem ja. Samo potem moraš sprejeti dejstvo, da je vse zrežirano.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
gozdar1 ::
coffeetime12 je izjavil:
Medtem, ko so nekdanji kolonialisti [Francija, Anglija, Nemčija, Nizozemska...] presenečeni nad sprememebami v Svetu in se ne zavedajo, da so so sami postali kolonija oz. sužnji ZDA, se preostali svobodni Svet razvija, teži k spremembam in le-ta bo določal novo svetovno ureditev. EU? lol
Svobodni svet
. fikus_ ::
Vojna ekonomija kaže rezultate?
Če pod to šteješ, da je večino rasti doseženo tako da se je Amerika zadolžila za triljonlek in več na en kvartal kot pripravo na vojno. Potem ja. Samo potem moraš sprejeti dejstvo, da je vse zrežirano.
Tudi to je del vojne ekonomije.
Vprašanje pa je, kdo bo vračal, če sploh kdaj bo.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Mr.B ::
So dolžni sami sebi...
Potem pa ameriške borze dnar prenašajo na državne ameriške obveznice... no dolžni sami sebi...
Sicer je pa glavno gonilo rasti potrošnja. Torej dokler je potrošnja bo inflacija rastla in luknja rastla..
Potem pa ameriške borze dnar prenašajo na državne ameriške obveznice... no dolžni sami sebi...
Sicer je pa glavno gonilo rasti potrošnja. Torej dokler je potrošnja bo inflacija rastla in luknja rastla..
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
coffeetime12 ::
V evrskem območju izmerili najnižjo inflacijo po juliju 2021
Evrsko območje je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra doseglo 2,9% inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 4,3%. Gre za najnižjo inflacijo po juliju 2021!
Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se zvišale za 7,5%. Rast cen se je v primerjavi s septembrom, ko je bila 8,8%, nekoliko umirila.
Sledile so cene storitev, ki so se oktobra podražile za 4,6%, kar je 0,1% točke manj kot septembra, in neenergetske industrijske dobrine, ki so se zvišale za 3,5%, kar je 0,6% točke manj kot septembra.
Cene energije so se medtem oktobra na letni ravni znižale za 11,1%, potem ko je bil septembra padec cen energije 4,6%.
Inflacija v Sloveniji je bila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6%.
Višjo inflacijo sta imeli med državami, za katere ima Eurostat podatke, oktobra le Slovaška s 7,8% in Hrvaška s 6,7% inflacijo.
Nemčija je imela septembra 3% inflacijo, Francija 4,5%, Italija 1,9%, Avstrija pa 4,9% inflacijo.
Belgija (-1,7%) in Nizozemska (-1% odstotek) sta oktobra imeli deflacijo.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je inflacija v območju evra oktobra znižala bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo umirila pri 3%.
Inflacija v 20 članicah območja evra je z 2,9% vse bližje cilju 2%, ki ga je določila Evropska centralna banka (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzpela celo nad 10%.
ECB za letos napoveduje 5,6% povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2%, za leto 2025 pa 2,1%.
Medtem dosedanjih žrtev bankirjev ne omenja nihče. V zgornji račun ni dodana spremeba geopolitike, ki demolira vse pred seboj. Ekonomija brez geopolitike in obratno ne deluje:
EU motor še naprej ugaša:
Evrsko območje je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra doseglo 2,9% inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 4,3%. Gre za najnižjo inflacijo po juliju 2021!
Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se zvišale za 7,5%. Rast cen se je v primerjavi s septembrom, ko je bila 8,8%, nekoliko umirila.
Sledile so cene storitev, ki so se oktobra podražile za 4,6%, kar je 0,1% točke manj kot septembra, in neenergetske industrijske dobrine, ki so se zvišale za 3,5%, kar je 0,6% točke manj kot septembra.
Cene energije so se medtem oktobra na letni ravni znižale za 11,1%, potem ko je bil septembra padec cen energije 4,6%.
Inflacija v Sloveniji je bila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6%.
Višjo inflacijo sta imeli med državami, za katere ima Eurostat podatke, oktobra le Slovaška s 7,8% in Hrvaška s 6,7% inflacijo.
Nemčija je imela septembra 3% inflacijo, Francija 4,5%, Italija 1,9%, Avstrija pa 4,9% inflacijo.
Belgija (-1,7%) in Nizozemska (-1% odstotek) sta oktobra imeli deflacijo.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je inflacija v območju evra oktobra znižala bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo umirila pri 3%.
Inflacija v 20 članicah območja evra je z 2,9% vse bližje cilju 2%, ki ga je določila Evropska centralna banka (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzpela celo nad 10%.
ECB za letos napoveduje 5,6% povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2%, za leto 2025 pa 2,1%.
Medtem dosedanjih žrtev bankirjev ne omenja nihče. V zgornji račun ni dodana spremeba geopolitike, ki demolira vse pred seboj. Ekonomija brez geopolitike in obratno ne deluje:
EU motor še naprej ugaša:
coffeetime12 ::
Francoska žvižgačica Stephanie Gibaud razkriva svetovno bančno goljufijo:
Ekonomija za telebane
Ekonomija za telebane
Mr.B ::
coffeetime12 je izjavil:
V evrskem območju izmerili najnižjo inflacijo po juliju 2021
Evrsko območje je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra doseglo 2,9% inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 4,3%. Gre za najnižjo inflacijo po juliju 2021!
Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se zvišale za 7,5%. Rast cen se je v primerjavi s septembrom, ko je bila 8,8%, nekoliko umirila.
Sledile so cene storitev, ki so se oktobra podražile za 4,6%, kar je 0,1% točke manj kot septembra, in neenergetske industrijske dobrine, ki so se zvišale za 3,5%, kar je 0,6% točke manj kot septembra.
Cene energije so se medtem oktobra na letni ravni znižale za 11,1%, potem ko je bil septembra padec cen energije 4,6%.
Inflacija v Sloveniji je bila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6%.
Višjo inflacijo sta imeli med državami, za katere ima Eurostat podatke, oktobra le Slovaška s 7,8% in Hrvaška s 6,7% inflacijo.
Nemčija je imela septembra 3% inflacijo, Francija 4,5%, Italija 1,9%, Avstrija pa 4,9% inflacijo.
Belgija (-1,7%) in Nizozemska (-1% odstotek) sta oktobra imeli deflacijo.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je inflacija v območju evra oktobra znižala bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo umirila pri 3%.
Inflacija v 20 članicah območja evra je z 2,9% vse bližje cilju 2%, ki ga je določila Evropska centralna banka (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzpela celo nad 10%.
ECB za letos napoveduje 5,6% povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2%, za leto 2025 pa 2,1%.
Medtem dosedanjih žrtev bankirjev ne omenja nihče. V zgornji račun ni dodana spremeba geopolitike, ki demolira vse pred seboj. Ekonomija brez geopolitike in obratno ne deluje:
EU motor še naprej ugaša:
Ti bo kow razlozill...
Hrana
Ostalo..
Tako zgleda ko Nebske budale ugasnejo "nevtralno energijo" no Aprila 2023...
Import energije Nemcije. Dobro so americani unicili konkurenta
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
coffeetime12 ::
Po precejšnji okrepitvi po politični pandemiji je gospodarstvo EU-ja izgubilo zagon
Gospodarstvo na območju evra bo letos raslo počasneje, kot je bilo pričakovano, vendar se bo izognilo tehnični recesiji in se bo rast vnovič okrepila naslednje leto, so sporočili iz Bruslja.
"Pričakuje se, da se bo gospodarska aktivnost postopoma okrepila, ko bo potrošnja okrevala na podlagi stabilnega dela, vzdržne rasti plač in nadaljnjega umirjanja inflacije," je v izjavi za javnost zapisala EU komisija.
"Po precejšnji okrepitvi po politični pandemiji v letih 2021 in 2022 je gospodarstvo EU-ja izgubilo zagon. Letošnje leto je torej težko tudi za gospodarstvo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Bruto domači proizvod se je v prvih treh četrtletjih realno zgolj nekoliko povečal, v prihodnjih četrtletjih pa se bo rast po pričakovanjih rahlo okrepila.
EU komisija je tako za EU kot tudi za evrsko območje napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi s septembrom za letos znižala z 0,8 na 0,6%. Za prihodnje leto jo je za EU znižala z 1,4 na 1,3%, za evrsko območje pa z 1,3 na 1,2%.
Zmanjševanje inflacije:
Inflacija se bo po napovedih Bruslja še naprej zniževala, vendar nekoliko počasneje, kot so napovedovali v poletni napovedi, objavljeni pred 2 mesecema.
Za EU so napoved za letos ohranili pri 6,5%. Za prihodnje leto so septembra napovedali 3,2% inflacijo, zdaj pa napovedujejo 3,5%. Leta 2025 bo glede na trenutne napovedi znašala 2,4%.
Napoved inflacije za letos so ohranili tudi za evrsko območje, znašala naj bi 5,6%. Za leto 2024 so napoved zvišali z 2,9 na 3,2%. V letu 2025 pa naj bi v območju z evrom inflacija znašala 2,2%.
Jutri bo ali sonce, ali megleno, ali oblačno, ali vetrovno, ali dež, ali sneg?
Padec izvoza in uvoza:
Območje z evrom je septembra imelo medletni padec izvoza za 9,3%, na 235,8 milijarde evrov, in uvoza za 23,9%, na 225,8 milijarde evrov, kaže prva ocena Eurostata. Evrske države so septembra tako sklenile z 10,0 milijarde evrov presežka v zunanji trgovini z blagom; lani s 36,6 milijarde evrov primanjkljaja.
Trgovina med članicami območja z evrom je v 9. mesecu v medletni primerjavi nazadovala za 15,5%, na 217,3 milijarde evrov.
Med začetkom januarja in koncem septembra je izvoz območja z evrom v primerjavi z enakim obdobjem lani ostal stabilen pri 2119,5 milijarde evrov, medtem ko je uvoz upadel za 12,2%, na 2103,2 milijarde evrov. Presežek je tako dosegel 16,3 milijarde evrov. V enakem obdobju lani se je govorilo o presežku v višini 278,3 milijarde evrov.
Trgovina med državami z evrom se je v tem obdobju skrčila za 3,8%, na 1989,3 milijarde evrov.
V celotnem EU-ju je izvoz septembra v medletni primerjavi nazadoval za 9,7%, na 209,7 milijarde evrov, uvoz pa za 27,6%, na 202,5 milijarde evrov. Povezava je tako imela zunanjetrgovinski presežek v višini 7,1 milijarde evrov, medtem ko je imela septembra lani primanjkljaj v višini 47,4 milijarde evrov.
Notranje trgovanje v EU-ju se je v prvih 9. mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 2,2%, na 3091,2 milijarde evrov.
Septembra se je izvoz v medletni primerjavi zmanjšal v vseh članicah EU-ja, razen na Cipru, kjer je napredoval za 54,5%. Največji padec so imele Latvija (-27,9%), Hrvaška (-24,8%), Estonija (-24,5%), Litva (-22,1%) in Belgija (-21,6%). Z nekaj manj kot 20% je bil padec precejšen tudi v Sloveniji.
Tudi uvoz se je zmanjšal v vseh državah članicah, razen na Cipru (+30,8%) in Sloveniji (+0,4%).
Najbolj je šel navzdol v:
- Litvi (-29,3%)
- Belgiji (-24,5%)
- na Madžarskem (-22,3%)
- v Estoniji (-21,6%)
- Bolgariji (-21,2%)
- na Finskem (-21,0%)
- Nizozemskem (-20,6%)
- v Italiji (-20,5%)
Kupna moč pada, prave posledice šele prihajajo ...
Gospodarstvo na območju evra bo letos raslo počasneje, kot je bilo pričakovano, vendar se bo izognilo tehnični recesiji in se bo rast vnovič okrepila naslednje leto, so sporočili iz Bruslja.
"Pričakuje se, da se bo gospodarska aktivnost postopoma okrepila, ko bo potrošnja okrevala na podlagi stabilnega dela, vzdržne rasti plač in nadaljnjega umirjanja inflacije," je v izjavi za javnost zapisala EU komisija.
"Po precejšnji okrepitvi po politični pandemiji v letih 2021 in 2022 je gospodarstvo EU-ja izgubilo zagon. Letošnje leto je torej težko tudi za gospodarstvo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Bruto domači proizvod se je v prvih treh četrtletjih realno zgolj nekoliko povečal, v prihodnjih četrtletjih pa se bo rast po pričakovanjih rahlo okrepila.
EU komisija je tako za EU kot tudi za evrsko območje napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi s septembrom za letos znižala z 0,8 na 0,6%. Za prihodnje leto jo je za EU znižala z 1,4 na 1,3%, za evrsko območje pa z 1,3 na 1,2%.
Zmanjševanje inflacije:
Inflacija se bo po napovedih Bruslja še naprej zniževala, vendar nekoliko počasneje, kot so napovedovali v poletni napovedi, objavljeni pred 2 mesecema.
Za EU so napoved za letos ohranili pri 6,5%. Za prihodnje leto so septembra napovedali 3,2% inflacijo, zdaj pa napovedujejo 3,5%. Leta 2025 bo glede na trenutne napovedi znašala 2,4%.
Napoved inflacije za letos so ohranili tudi za evrsko območje, znašala naj bi 5,6%. Za leto 2024 so napoved zvišali z 2,9 na 3,2%. V letu 2025 pa naj bi v območju z evrom inflacija znašala 2,2%.
Jutri bo ali sonce, ali megleno, ali oblačno, ali vetrovno, ali dež, ali sneg?
Padec izvoza in uvoza:
Območje z evrom je septembra imelo medletni padec izvoza za 9,3%, na 235,8 milijarde evrov, in uvoza za 23,9%, na 225,8 milijarde evrov, kaže prva ocena Eurostata. Evrske države so septembra tako sklenile z 10,0 milijarde evrov presežka v zunanji trgovini z blagom; lani s 36,6 milijarde evrov primanjkljaja.
Trgovina med članicami območja z evrom je v 9. mesecu v medletni primerjavi nazadovala za 15,5%, na 217,3 milijarde evrov.
Med začetkom januarja in koncem septembra je izvoz območja z evrom v primerjavi z enakim obdobjem lani ostal stabilen pri 2119,5 milijarde evrov, medtem ko je uvoz upadel za 12,2%, na 2103,2 milijarde evrov. Presežek je tako dosegel 16,3 milijarde evrov. V enakem obdobju lani se je govorilo o presežku v višini 278,3 milijarde evrov.
Trgovina med državami z evrom se je v tem obdobju skrčila za 3,8%, na 1989,3 milijarde evrov.
V celotnem EU-ju je izvoz septembra v medletni primerjavi nazadoval za 9,7%, na 209,7 milijarde evrov, uvoz pa za 27,6%, na 202,5 milijarde evrov. Povezava je tako imela zunanjetrgovinski presežek v višini 7,1 milijarde evrov, medtem ko je imela septembra lani primanjkljaj v višini 47,4 milijarde evrov.
Notranje trgovanje v EU-ju se je v prvih 9. mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 2,2%, na 3091,2 milijarde evrov.
Septembra se je izvoz v medletni primerjavi zmanjšal v vseh članicah EU-ja, razen na Cipru, kjer je napredoval za 54,5%. Največji padec so imele Latvija (-27,9%), Hrvaška (-24,8%), Estonija (-24,5%), Litva (-22,1%) in Belgija (-21,6%). Z nekaj manj kot 20% je bil padec precejšen tudi v Sloveniji.
Tudi uvoz se je zmanjšal v vseh državah članicah, razen na Cipru (+30,8%) in Sloveniji (+0,4%).
Najbolj je šel navzdol v:
- Litvi (-29,3%)
- Belgiji (-24,5%)
- na Madžarskem (-22,3%)
- v Estoniji (-21,6%)
- Bolgariji (-21,2%)
- na Finskem (-21,0%)
- Nizozemskem (-20,6%)
- v Italiji (-20,5%)
Kupna moč pada, prave posledice šele prihajajo ...
coffeetime12 ::
Ko Nemčijo vodi bivši bankir Blackrocka-a kot glavni svetovalec nemškemu gospodarskemu ministru Robertu Habaeck-u, enako velja za nemško finančno ministrstvo, lahko [upam] vsakdo vidi začrtan cilj. Ta namreč poseduje najboljši finančni podatkovni sistem imenovan Aladin, ki je zbiral podatke od l. 1988 naprej in ima posledično prednost pred vsemi centralnimi bankami. Skratka, 'Gospodarji vesolja'.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
coffeetime12 ::
Medtem, ko se Robert ukvarja z nutrijami in Tininimi spodnjicami, je Švica padla in sprejela CBDC. Njen bančni sistem je padel z bankrotom Credit Suisse. Ni, ni, ni več samostojnosti.
Medtem:
EU uvaja evropsko denarnico za digitalno identiteto
Svet EU-ja in Evropski parlament sta sprejela končni dogovor o uvedbi evropske denarnice za digitalno identiteto. Ta bo državljanom omogočala varno digitalno identifikacijo in shranjevanje osebnih podatkov ter uradnih dokumentov v elektronski obliki.
"Gre za pomemben korak na poti k ciljem digitalnega desetletja 2030 v povezavi z digitalizacijo javnih storitev. Vsi državljani EU-ja bodo imeli z evropsko digitalno identiteto možnost, da varno in ob zaščiti svojih osebnih podatkov dostopajo do javnih in zasebnih spletnih storitev," so sporočili iz Bruslja.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so poudarili, da bodo morale poleg javnih storitev denarnico za digitalno identiteto za prijavo v svoje spletne storitve sprejeti tudi velike spletne platforme, določene z aktom o digitalnih storitvah, in zasebne storitve, ki morajo po zakonu preverjati avtentičnost svojih uporabnikov.
Poleg varnega shranjevanja digitalne identitete bo denarnica uporabnikom po njihovih navedbah omogočala tudi odpiranje bančnih računov, plačevanje in shranjevanje digitalnih dokumentov, kot so vozniško dovoljenje, zdravniški recept, poklicno potrdilo in podobno.
Denarnica bo v celoti upoštevala uporabnikovo izbiro, ali bo delil osebne podatke ali ne. Ponujala bo najvišjo stopnjo varnosti, ki bo neodvisno potrjena po enakih standardih, ustrezni deli njene kode pa bodo objavljeni kot odprta koda, da se izključi vsaka možnost zlorabe, nezakonitega sledenja, izsleditve ali vladnega prestrezanja.
Članice EU-ja bodo morale svojim državljanom denarnice za digitalno identiteto zagotoviti 24 mesecev po sprejetju izvedbenih aktov, v katerih bodo določene tehnične specifikacije za denarnico za digitalno identiteto in tehnične specifikacije za certificiranje.
Skratka, po političnih Covid certifikatih z omejevanjem točenja goriva, obiskom trgovin, gostiln, druženjem, rekreacijo, uveljavljanju dvotirne družbe, bodo ljudem priročno ponudili lepo zapakiran paket uporabe še ene aplikacije, katero bodo po liniji najmanjšega odpora tudi sprejeli.
Srečanje BIS-a [Bank for International Settlements-glavna kriminalna združba]:
Medtem:
EU uvaja evropsko denarnico za digitalno identiteto
Svet EU-ja in Evropski parlament sta sprejela končni dogovor o uvedbi evropske denarnice za digitalno identiteto. Ta bo državljanom omogočala varno digitalno identifikacijo in shranjevanje osebnih podatkov ter uradnih dokumentov v elektronski obliki.
"Gre za pomemben korak na poti k ciljem digitalnega desetletja 2030 v povezavi z digitalizacijo javnih storitev. Vsi državljani EU-ja bodo imeli z evropsko digitalno identiteto možnost, da varno in ob zaščiti svojih osebnih podatkov dostopajo do javnih in zasebnih spletnih storitev," so sporočili iz Bruslja.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so poudarili, da bodo morale poleg javnih storitev denarnico za digitalno identiteto za prijavo v svoje spletne storitve sprejeti tudi velike spletne platforme, določene z aktom o digitalnih storitvah, in zasebne storitve, ki morajo po zakonu preverjati avtentičnost svojih uporabnikov.
Poleg varnega shranjevanja digitalne identitete bo denarnica uporabnikom po njihovih navedbah omogočala tudi odpiranje bančnih računov, plačevanje in shranjevanje digitalnih dokumentov, kot so vozniško dovoljenje, zdravniški recept, poklicno potrdilo in podobno.
Denarnica bo v celoti upoštevala uporabnikovo izbiro, ali bo delil osebne podatke ali ne. Ponujala bo najvišjo stopnjo varnosti, ki bo neodvisno potrjena po enakih standardih, ustrezni deli njene kode pa bodo objavljeni kot odprta koda, da se izključi vsaka možnost zlorabe, nezakonitega sledenja, izsleditve ali vladnega prestrezanja.
Članice EU-ja bodo morale svojim državljanom denarnice za digitalno identiteto zagotoviti 24 mesecev po sprejetju izvedbenih aktov, v katerih bodo določene tehnične specifikacije za denarnico za digitalno identiteto in tehnične specifikacije za certificiranje.
Skratka, po političnih Covid certifikatih z omejevanjem točenja goriva, obiskom trgovin, gostiln, druženjem, rekreacijo, uveljavljanju dvotirne družbe, bodo ljudem priročno ponudili lepo zapakiran paket uporabe še ene aplikacije, katero bodo po liniji najmanjšega odpora tudi sprejeli.
Srečanje BIS-a [Bank for International Settlements-glavna kriminalna združba]:
coffeetime12 ::
Osiveli kriminalci iz zgornjega videa vam ne povejo naslednje [ampak omizje izgleda profesionalno, lol]:
BIS [Bank for International Settlements-glavna kriminlana združba]:
EU kriminalec, C. Lagarde:
In zakaj centralne banke panično kupujejo žlahtne kovine:
BIS [Bank for International Settlements-glavna kriminlana združba]:
EU kriminalec, C. Lagarde:
In zakaj centralne banke panično kupujejo žlahtne kovine:
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
coffeetime12 ::
Sedaj MORA biti vsakomur jasno [slo-tech občinstvo, lol]:
Zgodovina sprememb…
- spremenil: coffeetime12 ()
coffeetime12 ::
Umar: Inflacija se je znižala, vendar je še vedno višja od povprečja v evrskem območju
V Sloveniji se je medletna rast cen življenjskih potrebščin oktobra znižala na 6,9%, inflacija pa še naprej presega povprečje evrskega območja. Največ je k njej prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic energetske draginje
Večja razlika je nastala zlasti pri cenah energentov, na katere so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate. Ob upoštevanju daljšega obdobja razkoraki med inflacijo doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov.
Precej manjša so nihanja med Slovenijo in evrskim območjem pri razlikah v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja pri okoli 2% točkah, navaja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Sloveniji se je realni bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2%. Medletno je bil nedesezonirano višji za 1,1%, tudi zaradi nižje lanske osnove. Ohlajanje rasti gospodarske aktivnosti se zrcali na trgu dela.
Upočasnjuje se medletna rast števila delovno aktivnih, prav tako se umirja še do sredine leta močno upadanje števila registriranih brezposelnih. Upočasnitev rasti števila delovno aktivnih je značilna za večino dejavnosti, izstopajo pa delovno intenzivne, kot so gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Rast je bila nižja tudi v gostinstvu, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo dejavnosti zaposlitvenih agencij.
Kljub umirjanju dinamike zaposlovanja pa je pomanjkanje delovne sile v določenih dejavnostihše vedno velika težava, čeprav je manjša kot pred letom. Okoli polovica podjetij v gradbeništvu, tretjina podjetij v trgovini in četrtina v predelovalnih dejavnostih še vedno poroča, da pomanjkanje kadra omejuje njihovo poslovanje.
To vpliva tudi na povečano zaposlovanje tujih državljanov, katerih število že več mesecev pomeni več kot 90% medletnega prirasta števila delovno aktivnih. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je avgusta znašal 14,6%, kar je odstotno točko več kot avgusta 2022. Po deležu so izstopali gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
Povprečna bruto plača, ki medletno nominalno ostaja na visoki ravni (avgusta 10,7 odstotka), se ne krepi več. Ob postopno upadajočih cenovnih pritiskih od začetka leta pa realno narašča (4,2 odstotka). Realna rast povprečne bruto plače se tako ob manjših cenovnih pritiskih že dlje časa postopoma krepi, navajajo analitiki Umarja.
V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača avgusta znašala 2,9%. Najvišja je bila v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu, ki so dejavnosti z velikim kadrovskim pomanjkanjem in v katerih je splošen dvig minimalne plače na začetku leta zaradi relativno večjega deleža prejemnikov nižjih plač imel največji vpliv. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača realno višja za 6,7%, k temu pa je predvsem prispeval lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.
Smer potopa je začrtana. Marsikateremu se niti sanja ne, kaj sledi
V Sloveniji se je medletna rast cen življenjskih potrebščin oktobra znižala na 6,9%, inflacija pa še naprej presega povprečje evrskega območja. Največ je k njej prispeval iztek nekaterih ukrepov za blaženje posledic energetske draginje
Večja razlika je nastala zlasti pri cenah energentov, na katere so vplivale tudi višje trošarine na naftne derivate. Ob upoštevanju daljšega obdobja razkoraki med inflacijo doslej niso bili dolgotrajni in so v zadnjih letih v veliki meri z 12-mesečnim zamikom sovpadali s trajanjem učinkov različnih ukrepov.
Precej manjša so nihanja med Slovenijo in evrskim območjem pri razlikah v osnovni inflaciji, ki ne vključuje vpliva cen energentov in nepredelane hrane. Ta razlika se že od začetka preteklega leta ohranja pri okoli 2% točkah, navaja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Sloveniji se je realni bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju glede na drugo zmanjšal za 0,2%. Medletno je bil nedesezonirano višji za 1,1%, tudi zaradi nižje lanske osnove. Ohlajanje rasti gospodarske aktivnosti se zrcali na trgu dela.
Upočasnjuje se medletna rast števila delovno aktivnih, prav tako se umirja še do sredine leta močno upadanje števila registriranih brezposelnih. Upočasnitev rasti števila delovno aktivnih je značilna za večino dejavnosti, izstopajo pa delovno intenzivne, kot so gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Rast je bila nižja tudi v gostinstvu, prometu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki vključujejo dejavnosti zaposlitvenih agencij.
Kljub umirjanju dinamike zaposlovanja pa je pomanjkanje delovne sile v določenih dejavnostihše vedno velika težava, čeprav je manjša kot pred letom. Okoli polovica podjetij v gradbeništvu, tretjina podjetij v trgovini in četrtina v predelovalnih dejavnostih še vedno poroča, da pomanjkanje kadra omejuje njihovo poslovanje.
To vpliva tudi na povečano zaposlovanje tujih državljanov, katerih število že več mesecev pomeni več kot 90% medletnega prirasta števila delovno aktivnih. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je avgusta znašal 14,6%, kar je odstotno točko več kot avgusta 2022. Po deležu so izstopali gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
Povprečna bruto plača, ki medletno nominalno ostaja na visoki ravni (avgusta 10,7 odstotka), se ne krepi več. Ob postopno upadajočih cenovnih pritiskih od začetka leta pa realno narašča (4,2 odstotka). Realna rast povprečne bruto plače se tako ob manjših cenovnih pritiskih že dlje časa postopoma krepi, navajajo analitiki Umarja.
V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača avgusta znašala 2,9%. Najvišja je bila v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu, ki so dejavnosti z velikim kadrovskim pomanjkanjem in v katerih je splošen dvig minimalne plače na začetku leta zaradi relativno večjega deleža prejemnikov nižjih plač imel največji vpliv. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača realno višja za 6,7%, k temu pa je predvsem prispeval lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.
Smer potopa je začrtana. Marsikateremu se niti sanja ne, kaj sledi
Zako ::
malo mi je cudno vse skupaj, saj imam stranko v Nemciji in nimajo nobene krize, gre jim odlicno. Delajo pa v branzi avtoindustrije in razlicnih gradbenih ter mehanskih in drugih projektov po svetu. Recesija pri njih ni zaznana. Tako, da mogoce se vse skupaj napihuje....
Stranka v SI, ki dela pa v industriji inoxa in zeleza, imajo majhen padec, ni pa to recesija.
Sam sem rajsi previden, dajem na kup, in upam na padec nepremcinskega trga:)
Stranka v SI, ki dela pa v industriji inoxa in zeleza, imajo majhen padec, ni pa to recesija.
Sam sem rajsi previden, dajem na kup, in upam na padec nepremcinskega trga:)
Zako je zakon!!!
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Inflacija 2021/2022 (strani: 1 2 3 4 … 208 209 210 211 )Oddelek: Problemi človeštva | 932184 (8624) | Mr.B |
| » | Finančna kriza 2023 (strani: 1 2 3 4 … 14 15 16 17 )Oddelek: Problemi človeštva | 94414 (17882) | Mr.B |