Finančna kriza 2023

Pa kaj ti pomagajo delovni ljudje če ne znajo delati z glavo! Indijci ne delajo nič manj kot Švicarji, kvečjemu še 1x več, pa je mladih še pa še napram Švicarjem. Kot že 100x rečeno pojte malo po proizvodnih firmah po Sloveniji, ne samo v pisarnah ždet ob visoko izobraženih. Efektivnost dela je po proizvodnjah nikakva!! Da ne govorim o potrati energije, pa o totalno zgrešeni energetski politiki Slovenije! Sekanci bi lahko šli za zlato pa bi firme/javne ustanove še vedno imele ogromne prihranke, pa ti jih niti iskat ne pridejo če nimaš vsaj za en šlepar robe da peljejo v Avstrijo. Pač Slovenci smo itak tupi. Pa še komuniste mamo na oblasti že skoraj 32 let.

Nekako se vidi da je najprej pošteno počilo v ameriki zdaj je eu na vrsti? Da vidimo kaj bo v eu rasfukal.

To poslušam že več kot 20 let...

trancer01 je 28. maj 2023 ob 14:09 izjavil:

Če smo pošteni, je točno tako, kot sem napisal. Ostalo je stvar prepričanja in vere ljudi v "virtualne" valute, dobrine in storitve. Saj nekaj je že "vredno", a ko potegneš črto, človek rabi hrano, elektriko, vodo, telekomunikacije, energente in surovine za proizvodnjo in tovarne, ki proizvajajo tisto, kar (najbolj) potrebuje. Bitcoina/shitcoina itd. jaz ne rabim, od izvedenih inštrumentov tudi ni koristi, kvečjemu škoda ...

ti imaš verjetno IQ idiota, ker imaš mentaliteto kot v 18. stoletju. piše se leto 2023, človek, kjer se v razvitem svetu največ denarja troši za ne-osnovne stvari.
daj se zbudi in nehaj trolat.

No, pa mi razloži, kakšna je praktična vrednost izvedenih finančnih inštrumentov za človeka? Ljudje si izmišljujejo ogromno stvari, a to še ne pomeni, da so vse dobre ali pametne.

pangro je 28. maj 2023 ob 17:01 izjavil:

Finančni trgi so abstrakcija ki jo predvsem levičarji ne razumejo. Nekaterim je še iznajdba denarja čudna bi kr prešaltali na blagovno menjavo.

Da, abstrakcija za pohlepne opice.

Matheus je 28. maj 2023 ob 14:05 izjavil:

To poslušam že več kot 20 let...

Verjetno boš še enkrat toliko!

Ko/Če bo pa počlo, bo pa itak že prepozno.

trancer01 je 28. maj 2023 ob 19:34 izjavil:

A. Smith je 28. maj 2023 ob 18:01 izjavil:

Izvedeni finančni instrumenti večajo likvidnost trga, to je en aspekt praktične vrednosti.

In kot drugo, izumili so jih veliki kmetje. Ja, resno. Zato, da so v primeru slabe letine na borzi stavili na visoko ceno dobrine, v primeru dobre letine pa na nizko ceno dobrine (pridelka). S tem so se zavarovali (hedge) proti nepredvidenim situacijam in nihanju količine pridelka.

To je zero-sum game. Ne moreš "zmagati", ne da bi nekdo drug izgubil. Gre za svetovni kazino, kjer lahko vsak stavi na vse. Res se v sistem tako steka veliko denarja, a to še zdaleč ne pomeni, da je optimalno vložen.

Gospodarstvo ni zero-sum game, vsaj ne, dokler je gorpodarska rast, ki je 80 ali 90 ali več % zgodovine.

Denar gre pa od nesposobnih k sposobnim, na borzi še bistveno hitreje, kot drugje. In ko denar dobijo sposobni, se z njim začne pametneje razpolagati.

Finančna abstrakcija je samo to, abstrakcija, česarkoli. Tako da tudi onesnaževanje se da komot dodati v to abstrakcijo, brez da se prekine tok konstantne rasti finančnega trga. In točno to se zadnje čase dogaja, vzpostavlja se finančni trg kjer se bo privatnim podjetjem splačalo vlagati v ekologijo. To so recimo CO2 kuponi in razne regulacije. V US je porast startup podjetij kjer se kurijo miljoni za tehnologije za zajetje CO2 recimo, privat podjetja to delajo za dobiček, zato ker je regulacije poskrbela da privat sektor v tem vidi dobiček.

trancer01 je 28. maj 2023 ob 21:20 izjavil:

In financial markets, futures and options are considered zero-sum games because the contracts represent agreements between two parties and, if one investor loses, then the wealth is transferred to another investor. Most transactions are non-zero-sum games because the end result can be beneficial to both parties.

Lonsarg je 28. maj 2023 ob 21:18 izjavil:

Finančna abstrakcija je samo to, abstrakcija, česarkoli. Tako da tudi onesnaževanje se da komot dodati v to abstrakcijo, brez da se prekine tok konstantne rasti finančnega trga. In točno to se zadnje čase dogaja, vzpostavlja se finančni trg kjer se bo privatnim podjetjem splačalo vlagati v ekologijo. To so recimo CO2 kuponi in razne regulacije. V US je porast startup podjetij kjer se kurijo miljoni za tehnologije za zajetje CO2 recimo, privat podjetja to delajo za dobiček, zato ker je regulacije poskrbela da privat sektor v tem vidi dobiček.

CO2 kuponi so ena največjih neumnosti, kar so si jih kdaj izmislili. Izumitelji te neumnosti si zaslužijo razčetverjenje, trgovci oz. špekulantje s CO2 pa kroglo v glavo. Regulacija je poskrbela, da se zapravlja denar za tehnologijo zajemanja CO2, ki povzroči več CO2, kot ga ujame. Seveda je že izhodišče oz. demonizacija CO2 neverjetno neumna, potem pa si idioti izmislijo še oplajanje te neumnosti na finančnih trgih. Vse skupaj pa pelje v slepo ulico!

Finančni kuponi so šele začetek obdavčitve za plačljivosti emisij!

Verjetno se bo sicer odvijalo vse po že znanem in videnem ključu, z vsemi neumnostmi, ki zraven pašejo! Odkupi nekih start-upov, ki kaj obetajo, ali pa tudi ne! So pa v igri tudi druge ideje in variante, npr. kako zmanjšati metan pri rastlinojedih prežvekovalcih, govedu in podobno...

Nekaj se bo počasi že izcimilo iz tega. Upam samo, da ne preveč prepozno!

Pač obraba zemlje je sama po sebi za podjetja vedno bila "zastonj". Seveda bi v teoriji lahko celo revolucijo naredil in ukinil svobodni trg in obrabo kontrolirali plansko.

Alternativa pa je da jo pač zaračunaš preko regulacije. Seveda da ni "fer", da se obraba preko CO2 računa preko kuponov, obraba fosfatov iz rodovitne zemlje pa ne. S tem se CO2 res neupravičeno demonizira proti ostali obrabi, ampak nekje je pač treba začet. Obrabnina bo sčasoma morala biti za vse zemljine resourse/parametre, edino tako se bo industrija optimizirala k manjši obrabi.

Čisto ok je da misliš da imamo slabo regulacijo, da je polno ljudi ki eko propagando izkoriščajo za finančni profit, ker to res precej drži. Čisto ok je tudi, če misliš da bi finančno gledano se morali drugače lotit ekološkega problema. Naša finančna elita je problem ekologije pač integrirala v svoj kapitalistični ustroj, ker se jasno upirajo spremembam finančnega modela in hočejo še naprej, vsaj na abstraknem finančnem nivoju imeti konstantno rast (ne glede na dejansko rast ki jo čutimo posamezniki ki bo precej verjetni manjša ali stagnirala).

Ampak da zaradi tega narediš zaključek, da bi bilo bolje se vrnit v preteklost ko smo onesnaževali brez zadržkov, da kao ekološkega problema sploh ni, je pa huda zabloda.

In ja elita bo poskrbela da bo na finančnem nivoju v številkah vedno na daljše obdobje rast, ne glede na to kaka regulacija je glede ekologije. Ker je pač tak matematični model da mora rast da sistem deluje.

Pogoji so kristalno jasni. Vec jih mora umreti, kot se jih roditi. Strasna zarota elit.

pangro je 28. maj 2023 ob 12:30 izjavil:

Nekako se vidi da je najprej pošteno počilo v ameriki zdaj je eu na vrsti? Da vidimo kaj bo v eu rasfukal.

Poleg kolapsirajočega rublja, sedaj počasi polzi tudi yuan.
Ravnokar prebil najnižjo lansko vrednost 7.30 yuana za en USD.

Obseg vseh dolgov je problem, ker na vseh frontah samo raste in raste. Ne more pa to it v neskončnost. Zato pa imamo inflacijo in jo bomo še dolgo imeli. S tem se puf konkretno zmanjša. Na 2% lahko pozabimo, bi rekel do konca desetletja bom imeli konstantno okrog 6%

https://www.reuters.com/markets/asia/co...

Lahko pričakujemo vzpostavitev novega razmerja 1,5 EUR za 1$?

Sanja svinja kukuruz.

A. Smith je 17. avg 2023 ob 14:38 izjavil:

Kaboom
https://www.bloomberg.com/news/articles...

Kam naj bi se pa plasiral ves ta stampedo denarja, ki odhaja iz Kitajske!???

FrRoSt je 17. avg 2023 ob 15:40 izjavil:

Kam naj bi se pa plasiral ves ta stampedo denarja, ki odhaja iz Kitajske!???

Hja

Michael Burry je iz Alibabe in ostalih kitajskih podjetij vse ven pobral. No, potem je 93% svojega portfelja (1,6 mlrd €) stavil na short Nasdaq in S&P 500

A. Smith je 17. avg 2023 ob 17:18 izjavil:

Michael Burry je iz Alibabe in ostalih kitajskih podjetij vse ven pobral. No, potem je 93% svojega portfelja (1,6 mlrd €) stavil na short Nasdaq in S&P 500

https://n1info.si/gospodarstvo/znani-vl...

Malidelničar je 17. avg 2023 ob 14:04 izjavil:

Sparkxl je 17. avg 2023 ob 07:31 izjavil:

Obseg vseh dolgov je problem, ker na vseh frontah samo raste in raste. Ne more pa to it v neskončnost. Zato pa imamo inflacijo in jo bomo še dolgo imeli. S tem se puf konkretno zmanjša. Na 2% lahko pozabimo, bi rekel do konca desetletja bom imeli konstantno okrog 6%

Se pravi recimo bodo v EU s strnai ECB-ja počasneje zategovali kot ameriški FED?

To ima dva plusa za EU:
1) stabilizacija "problematičnih" EU držav, ki jim nizka inflacija hodi narobe glede proračunskih planov
2) padec vrednosti € nasproti $, kar poceni evropski izvoz in deluje kot en tak katalizator/boost za izvoznike in pomaga zviševati BDP
Minus za EU:
Kupna moč Evropejcev bo v primerjavi z Američani še bolj padala.

Lahko pričakujemo vzpostavitev novega razmerja 1,5 EUR za 1$?
P.S. britanski funt bo po mojem tudi izgubljal nasproti $, morda celo proti €, ker je VB bistveno bolj gospodarsko šibka kot pred 10, 15 leti

Usa tudi,če gre v rit ima še vedno relativno mlado prebivalstvo ter surovine.

Mi pa brez poceni surovin lahko izvazamo le penzioniste. Teh imamo v presežku, in cel svet sanja o juznoevropski upokojitvi.

Noben produkt ne bo konkurenčen, če na eni plači nekoga, ki kreira sedi en penzionist svojo barko in privezom v Dalmaciji in se en iz JS.

aviator je 17. avg 2023 ob 19:52 izjavil:

Malidelničar je 17. avg 2023 ob 14:04 izjavil:

Sparkxl je 17. avg 2023 ob 07:31 izjavil:

Obseg vseh dolgov je problem, ker na vseh frontah samo raste in raste. Ne more pa to it v neskončnost. Zato pa imamo inflacijo in jo bomo še dolgo imeli. S tem se puf konkretno zmanjša. Na 2% lahko pozabimo, bi rekel do konca desetletja bom imeli konstantno okrog 6%

Se pravi recimo bodo v EU s strnai ECB-ja počasneje zategovali kot ameriški FED?

To ima dva plusa za EU:
1) stabilizacija "problematičnih" EU držav, ki jim nizka inflacija hodi narobe glede proračunskih planov
2) padec vrednosti € nasproti $, kar poceni evropski izvoz in deluje kot en tak katalizator/boost za izvoznike in pomaga zviševati BDP
Minus za EU:
Kupna moč Evropejcev bo v primerjavi z Američani še bolj padala.

Lahko pričakujemo vzpostavitev novega razmerja 1,5 EUR za 1$?
P.S. britanski funt bo po mojem tudi izgubljal nasproti $, morda celo proti €, ker je VB bistveno bolj gospodarsko šibka kot pred 10, 15 leti

Usa tudi,če gre v rit ima še vedno relativno mlado prebivalstvo ter surovine.

Mi pa brez poceni surovin lahko izvazamo le penzioniste. Teh imamo v presežku, in cel svet sanja o juznoevropski upokojitvi.

Noben produkt ne bo konkurenčen, če na eni plači nekoga, ki kreira sedi en penzionist svojo barko in privezom v Dalmaciji in se en iz JS.

Boste pač morali več in bolje delati.

Mi smo baje v YU ustvarili preračunano le 250 € mesečno pa smo z tem preživeli sebe, vse penzjoniste ,vojsko, nerazvite, JS , izšolali vse vas nehvaležneže in zgradili tovarne ,ki jih danes vi niti prebeliti niste sposobni. Vi z ustvarjenemi tisoči €!
Ki pa očitno niso vredni niti 250 takratnih naših €.

Ker je bilo zabavno!
Fabrke si pa nareste svoje ,če naše niso dovolj dobre. Ti odstopim šajtrgo in lopato.

Enostavno je jamrat in kriviti druge za lastno mizerijo.
Dokler ste mladi, naredite nekaj na sebi, vlagajte v svoje znanje, da se za visjo ceno prodate na trgu. Jamranje in zgovarjanje ne prinese zadovoljnega zivljenja.

kriptobog je 17. avg 2023 ob 21:26 izjavil:

Saj ne morejo biti dobre, ce jih je vec kot pol ze propadlo.

Dokler smo mi tastari nešolani delali tam niso.
Potem pa ste prišli tamladi šolani pa je šlo vse v maloro.

fikus_ je 17. avg 2023 ob 21:26 izjavil:

Enostavno je jamrat in kriviti druge za lastno mizerijo.
Dokler ste mladi, naredite nekaj na sebi, vlagajte v svoje znanje, da se za visjo ceno prodate na trgu. Jamranje in zgovarjanje ne prinese zadovoljnega zivljenja.

Že Edvard Kardelj je pravil da ti sreče ne more dati ne država in ne partija, za svojo srečo si odgovoren sam.