Stalno bivališče v hiši pred zapuščinsko obravnavo

Evo, ena pravna zadeva za vse poznavalce in pravofile.

Z ženo živiva v hiši, kjer imava prijavljen začasni naslov. Prijavila sva se na osnovi izjave, kjer nama ženina babica, ki takrat bivala v domu za starejše, in ki je bila edina lastnica te hiše, dovoljuje, da na tem naslovu prijaviva začasno bivališče. Babica je predlani decembra umrla, midva bi pa zdaj rada na tem naslovu prijavila stalno bivališče, saj nama 1. aprila poteče začasno bivališče. Pričakujeva tudi naraščaj, in bi bilo praktično, da imamo vsi trije stalni naslov na naslovu, kjer dejansko živimo. Ker bojda še ni bila razpisana zapuščinska razprava, ne veva, ali lahko vseeno prijaviva stalni naslov, saj nama ni povsem jasno, kdo sploh je lastnik v tem primeru. Je to edini sin od te babice, moj tast? Je možno, da je sploh kdo lastnik te hiše, dokler zapuščinska razprava ni končana? Lastnika pa rabiva, če želiva prijaviti stalno bivališče, a ne?

Če strnem:
1. Hiša je (bila) v lasti babice, ki nama na osnovi izjave dovoljuje bivanje v tej hiši.
2. Babica umre v času ko nama začasno bivališče še velja.
3. Trajanje začasnega bovališča se počasi zaključuje, na tem naslovu želiva bivat še naprej, najraje kot stalni naslov
4. Rabiva dovoljenje latnika hiše. Zapuščinska razprava še ni bila razpisana, kdo sploh je lastnik?

What to do?

Ja, mi se razumemo super, tukaj ni nobenega problema. On je tudi edini dedič. Vprašanje je le, kako tole pravno formalno rešiti. Upam, da to ne pomeni, da dokler zapuščinska razprava ni zaključena, na tem naslovu ni mogoče prijaviti stalnega naslova, saj ni mogoče dobiti soglasja lastnika, ki ga trenutno ni. No, vsaj jaz si tole tako predstavljam.

Tole je odgovor:

22. člen

(postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča)

(1) Če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi stalnega prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti, upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča.

(2) Upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča, kadar:

1. eden od staršev ne predloži soglasja iz petega odstavka 5. člena tega zakona,

2. stanodajalec, lastnik oziroma solastnik ne dovoli prijave stalnega prebivališča ali

3. v drugih primerih, ko dvomi, da posameznik na naslovu, ki ga prijavlja, stalno prebiva.

(3) Upravna enota posamezniku prijavi začasno prebivališče na naslovu, ki ga prijavlja, za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov oziroma dokazil.

(4) Če upravna enota ugotovi, da so podatki oziroma dokazila resnična, postopek preverjanja resničnosti prijave s sklepom ustavi, posamezniku pa prijavi stalno prebivališče. Stalno prebivališče velja od dneva prijave začasnega prebivališča. Z dnem dokončnosti sklepa posamezniku preneha začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka.

V skladu s 132. členom Zakona o dedovanju je zapuščina (torej tudi ta hiša) v trenutku smrti prešla na dediče. Navedeno pomeni, da bi vidva lahko prijavila stalno bivališče na podlagi izjave dedičev. Če prav razumem, je dedič prvega reda samo njen sin. Če je imela še kaj potomcev, potem so tudi oni dediči in morajo dati soglasje. Če je tvoj tast njen (zapustničin) edini sin, potem imata problem rešen; no, lahko pa nastane, če na upravni enoti ne bi poznali predpisov.

Kot sem napisal: uvede se poseben ugotovitevni postopek po uradni dolžnosti (postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča), v katerem se povabi stranke, priče, po potrebi izvede ustna obravnava. In če oseba (osebe) dejansko prebiva na izbranem naslovu, se jo lahko prijavi stalno (tekom postopka do rešitve pa začasno, oz. v konkretnem primeru le podaljša začasno). Novi lastnik, ki bo določen s sklepom sodišča, pa bo lahko bodisi nepremičnino prodal (in se bo nov lastnik s tem ukvarjal) ali pa sam izpodbijal upravičenost prebivanja prijavljenih oseb. In ponovno bo uveden postopek po 22. členu ZPreb-1.

Yossarian je 16. feb 2022 ob 09:24 izjavil:

V skladu s 132. členom Zakona o dedovanju je zapuščina (torej tudi ta hiša) v trenutku smrti prešla na dediče. Navedeno pomeni, da bi vidva lahko prijavila stalno bivališče na podlagi izjave dedičev. Če prav razumem, je dedič prvega reda samo njen sin. Če je imela še kaj potomcev, potem so tudi oni dediči in morajo dati soglasje. Če je tvoj tast njen (zapustničin) edini sin, potem imata problem rešen; no, lahko pa nastane, če na upravni enoti ne bi poznali predpisov.

No, tole mi je všeč. Ker je njen sin (moj tast) edini dedič, je dovolj, da podpiše izjavo, kjer dovoljuje da midva z ženo bivava na tem naslovu, in mirna bosna, a ne?

Dedič ni lastnik! In če se sledi črki Zakona o prijavi prebivališča, to ne bo dovolj, če dedič da izjavo, ker nikjer ni črno na belem (pravnomočen sklep sodišča je edino merodajno), da je/bo samo on. Lahko bi kdo izpodbijal...In če so na UE natačni, vam tega ne bodo "požegnali" amak uvedli postopek po 22. člen ZPreb-1!

brett je 16. feb 2022 ob 09:59 izjavil:

Dedič ni lastnik! In če se sledi črki Zakona o prijavi prebivališča, to ne bo dovolj, če dedič da izjavo, ker nikjer ni črno na belem (pravnomočen sklep sodišča je edino merodajno), da je/bo samo on. Lahko bi kdo izpodbijal...In če so na UE natačni, vam tega ne bodo "požegnali" amak uvedli postopek po 22. člen ZPreb-1!

Seveda da je!!!! Preberi Zakon o dedovanju ;)

Po tvoji logiki bi od trenutka smrti stvar bila brez lastnika. Torej bi lahko prišel kdorkoli mimo in si stvar prilastil, saj bi šlo za nikogaršnjo stvar. Ravno zato Zakon o dedovanju jasno določa da zapuščina v trenutku smrti (ja v nanosekundi če želiš tako) preide na dediče. Slednji pa do razdelitve (izdaje sklepa o dedovanju) upravljajo zapuščino skupno. Posledično lahko tudi vstopajo v pravde namesto zapustnika, itd.

Ok sedaj smo začeli pa mešati različne scenarije. Ja dedič pred razdelitvijo zapuščine ne more prodati stvari, ki so v zapuščinski masi, ampak ne zato ker ne bi bil pravno gledano upravičen lastnik, temveč zato ker to izrecno prepoveduje Zakon o dedovanju. Zato strogo formalno gledano ne moremo govoriti o polnopravni lastnini, saj slednja zajema neomejeno pravico razpolaganja. Vseeno se pa vsi dediči skupno pravno štejejo za skupne lastnike zapuščine in so zato tudi npr. upravičeni do vseh plodov zapuščine, nosijo vse stroške zapuščine, itd.

Da spet samo izpostavim ključen problem tega kar zagovarjate nekateri. Če dediči niso lastniki, kdo potem je? Ker mrtva oseba lastnik ne more biti in če to niso niti dediči, potem je takšna stvar brez lastnika, torej je nikogaršnja stvar. Potem pa naj mi OP prosim samo javi kje so stvari babice, ker Stvarnopravni zakonik jasno pravi da si lahko nikogaršnjo stvar prilasti kdorkoli.

Tidule je 16. feb 2022 ob 10:37 izjavil:

Seveda obstajajo določene omejitve pri razpolaganju z zapuščino, dokler postopek ni zaključen. Ampak ob enem pa tudi nastanejo določeno obveznosti, ki dajejo dediču pravico (v omejenem obsegu) upravljat z zapuščino, četudi še ni postopek zaključen. Pa ne samo pravico, tudi dolžnost ima da to dela. In osebno menim, da takšen primer namreč sodi točno sem. Iz napisanega je jasno razvidno, da OP ima pravico do bivanja v objektu. Jasno je tudi, da ima otrok, ob rojstvu pravico, da bo na tem naslovu prijavljen in dejstvo je, da bi tudi postopek po 22. členu, ki ga omenjaš pripeljalo do točno takega rezultata. Iz tega vidika, je popolnoma smiselno in pravilno, da kot upravljalec zapuščine to uredi s soglasjem. In UE bo temu sledila, če ni kakšnih dodatnih dejstev s katerimi mi nismo seznanjeni.

Za prijavo stalnega bivališča sta ključna dva elementa:
- da oseba tam dejansko primarno prebiva (da ne gre za fiktivno prijavo)
- da ima oseba pravico do tega da tam prebiva (da si te pravice ne lasti proti volji lastnika).

In v danem primeru sta oba pogoja kumulativno izpolnjena. In UE bo tem usledil, ker je diskrecijska pravica uradnika, da presoja dokaze v upravnem postopku in na podlagi tega odloči. Tako, da edini, ki lahko reši to dilemo je UE, na forumu smo mislim, da povedali kar se da.

Točno tako! Bravo za zapis.

Jaz bi vzel izjavo babice, še od verjetno edinega dediča in najprej podaljšal začasno bivanje. V dveh letih se bo zapuščinska pa že razrešila.
Če je stalno bivališče in to začasno v isti občini, itak nima veze, kje si prijavljen.
Tudi če je različno, bi ratalo pomembno šele, ko bo šel otrok v vrtec (Tam kjer imaš stalni naslov imaš prednost, če je omejitev vpisa v vrtec. Edino če bi rad imel vrtec v občini kjer sedaj začasno stanuješ in to ni ista kot stalni naslov, potem ja, je bolje, če čim prej prijaviš nov stalni naslov)