Forum » Znanost in tehnologija » Nobelova nagrada za fiziko 2003
Nobelova nagrada za fiziko 2003
Maria ::
Ker sem malo ven iz tega področja (superprevodnost in superfluidnost), me zanima, če lahko kdo pove, za kaj točno so dobili nagrado oz. kaj točno so ugotovili.
Maria
Maria
Thomas ::
Superprevodnost in superfluidnost. Proučevanje teh dveh lastnosti - zato.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
He, zanimiva odgovora.
Vendar zaradi proučevanja še ne dobiš Nobelove nagrade. Verjetno so kaj rezimirali. Zanima me, če kdo ve, kaj točno. Lahko navedete tudi linke, ki pa upam bodo kazali na zaključke.
Hvala vnaprej.
Maria
Vendar zaradi proučevanja še ne dobiš Nobelove nagrade. Verjetno so kaj rezimirali. Zanima me, če kdo ve, kaj točno. Lahko navedete tudi linke, ki pa upam bodo kazali na zaključke.
Hvala vnaprej.
Maria
Tarzan ::
Kaj ni helij v tekoči obliki pri blazno nizki T. superfluiden? In zarad te lastnosti teče skozi steklo in podobno. Je tako tekoč, da ga ne moreš zadržat
.
. Marjan ::
Maria
Res, presenetljivo malo je na netu. Kljub temu pa sem našel tole:
http://www.aip.org/enews/physnews/2003/...
http://www.iop.org/news/628
Res, presenetljivo malo je na netu. Kljub temu pa sem našel tole:
http://www.aip.org/enews/physnews/2003/...
http://www.iop.org/news/628
Maria ::
Marjan
Hvala. Bom kasneje malo podrobneje pogledala vse povezujoče linke.
V enem sem prebrala, da je en od Rusov (od dveh, ki sta dobila letos N.n.), razložil superprevodnost tipa II, torej v primerih, ko le ta obstaja v močnem magnetnem polju. Verjetno gre za tudi za superprevodnike tipa YBCO.
Zanima me, če kdo ve kakšna je razlaga, ker če se prav spomnim, je bilo pred leti kar nekaj hipotez, kaj in zakaj deluje? Od fononov, do ...
Maria
Hvala. Bom kasneje malo podrobneje pogledala vse povezujoče linke.
V enem sem prebrala, da je en od Rusov (od dveh, ki sta dobila letos N.n.), razložil superprevodnost tipa II, torej v primerih, ko le ta obstaja v močnem magnetnem polju. Verjetno gre za tudi za superprevodnike tipa YBCO.
Zanima me, če kdo ve kakšna je razlaga, ker če se prav spomnim, je bilo pred leti kar nekaj hipotez, kaj in zakaj deluje? Od fononov, do ...
Maria
Thomas ::
Nej bo. Štos superprevodnosti (ali superfluidnosti) je v tem, da sprovociramo kvantne efekte, da pridejo, se pokažejo na makronivoju. Vzameš proton in potegneš ven en kvark, recimo kilometermeter daleč. Od kvarka pa do ostalih dveh, ki sta ostala v "protonu" se naredi "superprevodni" tunel, po katerem deluje enako velika močna jedrska sila, kakršna je prej v protonu. Podobno pride do vseh pojavov superprevodnosti ali superfluidnosti, ko eno v kvantno povezano stanje pade več atomov, molekul kristalčkov ali celo makroteles. Nobelova nagrada je za pojasnjevanje "suprapojavov" kot kvantnega dogajanja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Kaj so torej pogoji in procesi, da se lahko takšno stanje (kvantno združevanje npr. dveh elektronov v istem kvantnem stanju) vzpostavi. Je to razloženo?.
Upam, da ni (ne bo) odgovor primerna ohladitev.
Maria
Upam, da ni (ne bo) odgovor primerna ohladitev.
Maria
Thomas ::
Vitaly L. Ginzburg and Lev D. Lan-dau were able to accurately describemany phenomena of superconduc-tivity without recourse to a micro-scopic theory. Their key advance wasto account for the quantum-mechanical nature of the Bose con-densate, and its ability to be de-formed, by introducing a complexwave function ř(x), whose mag-nitude-squared |ř(x)|2they inter-preted as the local density of the con-densate at a point x.The minimal Higgs mechanism
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Prebrala.
Hm, torej je bil mehanizem delovanja visokotemperaturnih superprevodnikov leta 1996 še uganka.
Je tudi danes?
Ve kdo odgovor? Se da iz dela ostalih dveh nagrajencev razbrati, kakšen je ta mehanizem? Je morda znana kakšna ideja, kako bi Tc še zvišali in na kakšen način?
Če ima kdo kakšen link, bi ga z veseljem prebrala.
Maria
Hm, torej je bil mehanizem delovanja visokotemperaturnih superprevodnikov leta 1996 še uganka.
Je tudi danes?
Ve kdo odgovor? Se da iz dela ostalih dveh nagrajencev razbrati, kakšen je ta mehanizem? Je morda znana kakšna ideja, kako bi Tc še zvišali in na kakšen način?
Če ima kdo kakšen link, bi ga z veseljem prebrala.
Maria
Thomas ::
Čisto po domače povedano - verjetnost za superprevodnost z višjo temperaturo pada. Prej se zgodi dekoherenca. Je pa isti princip za "nizko" in za "visoko" temperaturno superprevodnost.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Grey ::
OK thomas razsvetli me:
-sklepam da ne obstaja(zaenkrat ali pa sploh ne bo) splošni superprevodnik, ki bi bil super prevoden v vseh okoliščinah(ali pa vsaj bolj širok spekter delujočih okoliščin)
-obstajajo superprevodniki na "visokih" temperaturah(zakaj pol teh ne uporabimo)?
-dekoherenca?
-a si ti slučajno fizik k se tok spoznaš na fiziko?
-sklepam da ne obstaja(zaenkrat ali pa sploh ne bo) splošni superprevodnik, ki bi bil super prevoden v vseh okoliščinah(ali pa vsaj bolj širok spekter delujočih okoliščin)
-obstajajo superprevodniki na "visokih" temperaturah(zakaj pol teh ne uporabimo)?
-dekoherenca?
-a si ti slučajno fizik k se tok spoznaš na fiziko?
Thomas ::
> sklepam da ne obstaja(zaenkrat ali pa sploh ne bo) splošni superprevodnik, ki bi bil super prevoden v vseh okoliščinah(ali pa vsaj bolj širok spekter delujočih okoliščin)
Ne, ne obstaja.
> obstajajo superprevodniki na "visokih" temperaturah(zakaj pol teh ne uporabimo)?
Tiste visoke temperature so še zmeraj kar globoko pod nulo.
> dekoherenca?
Motnja, (ki zruši valovno funkcijo.) V superprevodniku udari termična molekula ob kristal, ki je z drugim v superprevodnem stiku - adijo superprevodnost. To je z višanjem temperature čedalje bolj verjetno.
Tolk smeš vedet!
Ne, ne obstaja.
> obstajajo superprevodniki na "visokih" temperaturah(zakaj pol teh ne uporabimo)?
Tiste visoke temperature so še zmeraj kar globoko pod nulo.
> dekoherenca?
Motnja, (ki zruši valovno funkcijo.) V superprevodniku udari termična molekula ob kristal, ki je z drugim v superprevodnem stiku - adijo superprevodnost. To je z višanjem temperature čedalje bolj verjetno.
Tolk smeš vedet!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Thomas
Verjetnost pojavnosti superprevodnosti v odvisnosti od rasti T znotraj istega superprevodnika dejansko pada, ni pa to linearna funkcija neodvisna od tipa materiala, ki ga uporabiš za to.
> Je pa isti princip za "nizko" in za "visoko" temperaturno superprevodnost.
Iz tvojega linka lahko vidiš
While conventional superconductors are quite well understood
today, via the BCS mechanism and many subsequent developments, the recent class of high-Tc ceramic superconductors is much more of a mystery.,
da je bil mehanizem stabilizacije stanja in posledično superprevodnosti leta 1996 očitno še uganka.
Princip je gotovo enak, toda to ni bilo moje vprašanje.
Odgovor na vprašanje, zakaj je mogoča stabilizacija pri višjih temperaturah v spojinah, ki na prvi pogled nimajo nekih ''posebnih predispozicij'' za takšno stanje, je iz uporabnih aspektov zelo pomembno. Če ne drugega, je bila zaradi tega odkritja iz leta 1986 tudi podeljena Nobelova nagrada.
Ima še kdo kakšno informacijo?
Maria
Verjetnost pojavnosti superprevodnosti v odvisnosti od rasti T znotraj istega superprevodnika dejansko pada, ni pa to linearna funkcija neodvisna od tipa materiala, ki ga uporabiš za to.
> Je pa isti princip za "nizko" in za "visoko" temperaturno superprevodnost.
Iz tvojega linka lahko vidiš
While conventional superconductors are quite well understood
today, via the BCS mechanism and many subsequent developments, the recent class of high-Tc ceramic superconductors is much more of a mystery.,
da je bil mehanizem stabilizacije stanja in posledično superprevodnosti leta 1996 očitno še uganka.
Princip je gotovo enak, toda to ni bilo moje vprašanje.
Odgovor na vprašanje, zakaj je mogoča stabilizacija pri višjih temperaturah v spojinah, ki na prvi pogled nimajo nekih ''posebnih predispozicij'' za takšno stanje, je iz uporabnih aspektov zelo pomembno. Če ne drugega, je bila zaradi tega odkritja iz leta 1986 tudi podeljena Nobelova nagrada.
Ima še kdo kakšno informacijo?
Maria
Grey ::
Thomas:
Tnx za informacije. A na zadnje vprašanje pa ne upaš al nočeš odgovorit?
Sicer pa je superprevodnost zanimivo področje ker obeta zelo veliko na področju energetike. Kako bi pa zaščitu npr. superprevodnik pred zunanjim magnetnim poljem ki poruši superprevodnost. Toplotno bi lahko ohladil pa pol prevlekl s tistim umetnim substratom ki zadržuje toploto na zunanji strani. Za magnetno polje pa se zdele ne spomnem kako bi zaščitu.
Kako se pa doseže da je tekočina superfluidna?
Tnx za informacije. A na zadnje vprašanje pa ne upaš al nočeš odgovorit?
Sicer pa je superprevodnost zanimivo področje ker obeta zelo veliko na področju energetike. Kako bi pa zaščitu npr. superprevodnik pred zunanjim magnetnim poljem ki poruši superprevodnost. Toplotno bi lahko ohladil pa pol prevlekl s tistim umetnim substratom ki zadržuje toploto na zunanji strani. Za magnetno polje pa se zdele ne spomnem kako bi zaščitu.
Kako se pa doseže da je tekočina superfluidna?
Maria ::
Grey
Če prav vem, na superprevodnike tipa II (visokotemperaturni) magnetno polje ne vpliva destruktivno. Prav zato so še posebej zanimivi.
Mogoče je seveda, da se motim.
Maria
Če prav vem, na superprevodnike tipa II (visokotemperaturni) magnetno polje ne vpliva destruktivno. Prav zato so še posebej zanimivi.
Mogoče je seveda, da se motim.
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Thomas ::
Na majhnih razdaljah imamo takorekoč vedno superprevodnost. Na večjih pa samo, kadar se veriga superprevodnih členov nikjer ne prekine. Vedno pa je mehanizem kvantnega izvora, pa naj bodo superprevodniki kakršnikoli. Nizko ali visokotemperaturni. Naj bodo prenašalci elektroni ali elektronske luknje. Pri takoimenovanih visokotemperaturnih superprevodnikih prevladuje hole superconductivity, pri t.i. nizko pa elektronsko prevajanje.
Bistvena za razumevanje je pa seveda kvantna mehanika. Ko naredimo Einstein Bosejev kondenzat, ko z ohlajevanjem spravimo celo množico atomov v isto kvantno stanje so vsi atomi enaki in NI NAČINA da bi jih razločili. Zato tudi NISO VEČ na različnih mestih. Makro svet dobi kvantne lastnosti. Pa ne samo BEC, pač pa še kdaj. To je temelj, na katerem temelji razlaga superprevodnikov, pa kakršnih že.
Še to. To ni nič čudnega, svet je v resnici kvanten, samo stalna dekoherenca nam ga prikazuje "klasičnega". Včasih (superprevodnost) - pa "maska klasičnosti" - pade.
Bistvena za razumevanje je pa seveda kvantna mehanika. Ko naredimo Einstein Bosejev kondenzat, ko z ohlajevanjem spravimo celo množico atomov v isto kvantno stanje so vsi atomi enaki in NI NAČINA da bi jih razločili. Zato tudi NISO VEČ na različnih mestih. Makro svet dobi kvantne lastnosti. Pa ne samo BEC, pač pa še kdaj. To je temelj, na katerem temelji razlaga superprevodnikov, pa kakršnih že.
Še to. To ni nič čudnega, svet je v resnici kvanten, samo stalna dekoherenca nam ga prikazuje "klasičnega". Včasih (superprevodnost) - pa "maska klasičnosti" - pade.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Thomas
Mislim, da je jasno, da je princip kvantnega izvora. Vprašanje je, kako ga pri realnih pogojih vzpostaviti kot stabilnega, da bi ga lahko koristili.
O istem kvantnem stanju atomov bi bilo potrebno govoriti z malce previdnosti. Ko razlagamo superprevodnost.
> V superprevodniku udari termična molekula ob kristal, ki je z drugim v superprevodnem stiku - adijo superprevodnost.
Kot tudi tukaj o termični molekuli, ki udari ob kristal. Da ne bo prišlo do zavajanja.
In vprašanje je bilo, kaj so avtorji (za enega sedaj že nekaj malega vemo) prispevali? In kaj lahko prispeva, da bi mejo tistih nekaj 100 in nekaj K dvignili še višje, če se da?
Maria
Mislim, da je jasno, da je princip kvantnega izvora. Vprašanje je, kako ga pri realnih pogojih vzpostaviti kot stabilnega, da bi ga lahko koristili.
O istem kvantnem stanju atomov bi bilo potrebno govoriti z malce previdnosti. Ko razlagamo superprevodnost.
> V superprevodniku udari termična molekula ob kristal, ki je z drugim v superprevodnem stiku - adijo superprevodnost.
Kot tudi tukaj o termični molekuli, ki udari ob kristal. Da ne bo prišlo do zavajanja.
In vprašanje je bilo, kaj so avtorji (za enega sedaj že nekaj malega vemo) prispevali? In kaj lahko prispeva, da bi mejo tistih nekaj 100 in nekaj K dvignili še višje, če se da?
Maria
Thomas ::
Jah - če me praktično vprašaš - ni velikih šans. Prej bomo mi šli živet v 3°K, kot imeli kakšne praktične superprevodnike na sobni temperaturi. NIHČE ti ne garantira niti, da je eksotermen fuzijski reaktor lažji od milijardo ton sploh možen. Lahko da je, lahko da ni. Kaj prida prepusten in stabilen superprevodnik pri sobni temperaturi - pa prej ne!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> O istem kvantnem stanju atomov bi bilo potrebno govoriti z malce previdnosti. Ko razlagamo superprevodnost.
Jah ... tega sploh nisem rekel. Pač pa sta kvantno povezana dva excitona - pa mamo superprevodnost. S tem kondenzatom so zdajšnji Nobelovci (Ginzburg) začeli - in potem iz tega pojasnili, kako superprevodnost dela.
Jah ... tega sploh nisem rekel. Pač pa sta kvantno povezana dva excitona - pa mamo superprevodnost. S tem kondenzatom so zdajšnji Nobelovci (Ginzburg) začeli - in potem iz tega pojasnili, kako superprevodnost dela.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
> Ko naredimo Einstein Bosejev kondenzat, ko z ohlajevanjem spravimo celo množico atomov v isto kvantno stanje so vsi atomi enaki in NI NAČINA da bi jih razločili.
Rekel ne, napisal pa.
> ah - če me praktično vprašaš - ni velikih šans. Prej bomo mi šli živet v 3°K, kot imeli kakšne praktične superprevodnike na sobni temperaturi
Približno leta 1911 je bila superprevodnost na cca 4 K, čez nekaj let na cca. nekaj deset, okoli leta 1991 pa 120 K. Do kam, če je še sploh potrebno, ne morem oceniti. Vem, da resno delajo na uporabi superprevodnih filmov oz. nanosov.
Pred leti sem na IJS poslušala predavanje, kako nameravajo v Ameriki narediti elektrarne po principu UPS logike za uravnoteženje električnih izpadov v sistemu. Ne vem, kako daleč so.
Mogoče bomo vseeno doživeli - 80 C. Od tu naprej, je zadeva zelo uporabljiva.
Maria
Rekel ne, napisal pa.
> ah - če me praktično vprašaš - ni velikih šans. Prej bomo mi šli živet v 3°K, kot imeli kakšne praktične superprevodnike na sobni temperaturi
Približno leta 1911 je bila superprevodnost na cca 4 K, čez nekaj let na cca. nekaj deset, okoli leta 1991 pa 120 K. Do kam, če je še sploh potrebno, ne morem oceniti. Vem, da resno delajo na uporabi superprevodnih filmov oz. nanosov.
Pred leti sem na IJS poslušala predavanje, kako nameravajo v Ameriki narediti elektrarne po principu UPS logike za uravnoteženje električnih izpadov v sistemu. Ne vem, kako daleč so.
Mogoče bomo vseeno doživeli - 80 C. Od tu naprej, je zadeva zelo uporabljiva.
Maria
Thomas ::
>> Ko naredimo Einstein Bosejev kondenzat, ko z ohlajevanjem spravimo celo množico atomov v isto kvantno stanje so vsi atomi enaki in NI NAČINA da bi jih razločili.
> Rekel ne, napisal pa.
To sem pa napisal (rekel, karkoli)! Nisem rekel "superprevodnost=BEC" - če bi bilo tako preprosto, čemu potem Nobel nagrada? Tam so samo začeli z raziskovanjem.
Kar se pa tiče prvega mojega cita - ga bom dal v bold.
Ko naredimo Einstein Bosejev kondenzat, ko z ohlajevanjem spravimo celo množico atomov v isto kvantno stanje, so vsi atomi enaki in NI NAČINA da bi jih razločili.
> Rekel ne, napisal pa.
To sem pa napisal (rekel, karkoli)! Nisem rekel "superprevodnost=BEC" - če bi bilo tako preprosto, čemu potem Nobel nagrada? Tam so samo začeli z raziskovanjem.
Kar se pa tiče prvega mojega cita - ga bom dal v bold.
Ko naredimo Einstein Bosejev kondenzat, ko z ohlajevanjem spravimo celo množico atomov v isto kvantno stanje, so vsi atomi enaki in NI NAČINA da bi jih razločili.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
O istem kvantnem stanju atomov bi bilo potrebno govoriti z malce previdnosti. Ko razlagamo superprevodnost.
Maria
Maria
mescaline9 ::
Public info:
http://www.nobel.se/physics/laureates/2...
Advanced info:
http://www.nobel.se/physics/laureates/2...
Further reading:
http://www.nobel.se/physics/laureates/2...
Homepage:
http://www.nobel.se/
Se opravičujem, če je že kdo postal te linke.
http://www.nobel.se/physics/laureates/2...
Advanced info:
http://www.nobel.se/physics/laureates/2...
Further reading:
http://www.nobel.se/physics/laureates/2...
Homepage:
http://www.nobel.se/
Se opravičujem, če je že kdo postal te linke.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: mescaline9 ()
Marjan ::
V danasnji prilogi Dela - Znanost je Strnad napisal clanek o tej N.N. za fiziko 2003 - superprevodnost.
_marko ::
In kako naj tisti, ki ne berejo Dela vidijo ta članek? na netu ga ni?!
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Spodbudni rezultati prvega eksperimenta z Bose-Einsteinovim kondenzatom v vesoljuOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8743 (5979) | reeves |
| » | Superprevodni rekorder pri -70 °COddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13425 (10063) | noraguta |
| » | Nov temperaturni rekord superprevodnikovOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11077 (7005) | Cervantes |
| » | Napredki v razvoju superprevodnikovOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7688 (5888) | gruntfürmich |