Škodljivi učinki škropljenja na okolico

V bistvu je ta del zakonsko pomoje precej dobro urejen. Omejeno je kdaj se lahko skropi (v vetru prepovedano), kontrolira se naprave za škroplenje, kar ravno tako pomaga zmanjševati raznos pesticidov drugam, in seveda imaš tudi zapobvedane odmike od določenih površin, recimo šol.

Potem so tu tudi izobraževanja izvajalcev in seveda omejevanje sredstev, ki jih je dovoljeno uporabljati.

Ne vem pa koliko so kaj kontrole učinkovite.

Zimonem je 15. mar 2021 ob 14:09 izjavil:

Pa označevanje, da se izvaja FFS. Ampak tega noben od sprehajalcev ne upošteva.

Kaj pa tisti, ki imajo hiše čisto zraven? Je najbolje, da se umaknejo za tisti čas nekam?

Zdej pa dopovej ti povprečnim ljudem iz nekih mrdal, ki škropijo lih skoraj vsak teden, da ni ravno dobro za njegovo zdravje, .... Važno da bo pet litrov več vinčka na koncu.
Povprečnemu folku ni mar za svoje, kaj šele za tuje zdravje. To lahko 'raztegneš ' še na osnesnaževanje, hrup, ... you name it.
Živim na podeželju, vinorodnem okolju, da me ne bo kdo napadel .... Kako delamo z vinogradi, travniki, njive, gozdovi .... človeštvo je ena rak rana tega sveta.

velike komercialne površine so po mojem še najmanjši problem, ker v ceno vkalkulirajo škropiva. problem so lokalni padalci, ki si škropiva priskrbijo čez mejo, ker bolj primejo.
obstajajo tudi ljudske legende kako starejši/bebčki dozirajo škropiva...

enemon je 15. mar 2021 ob 13:44 izjavil:

Zdi se mi, da je precej malo študij, kako vpliva škropljenje poljščin, sadovnjakov in vinogradov na okoliško prebivalstvo. Pa ne mislim tukaj nekih vrtičkarjev, ampak velike komercialne površine.

Če je zelo škodljivo, ali je sploh etično imeti šole, hiše ipd. v radiju par metrov od tovrstnih površin? Je to pri nas sploh na kak način urejeno? Ali se pač vzame v zakup, da kdor živi na podeželju, požre toliko in toliko strupov?

Lahko odgovorim iz prve roke. Delam v podjetju, ki se edino v Sloveniji ukvarja s proizvodnjo škropilnic (za polja) in tudi pršilnikov (vinogradi). Najprej bi omenil, da je glavni problem slovenskih kmetov, da so majhni in se ne znajo dobro povezati. Zaradi majhnosti si ne morejo privoščiti naprednejših strojev z več dodatne opreme, ki pripomore k učinkovitejšem in varčnejšem škropljenjem.

Sodobni stroji so zelo napredni, temeljijo na uporabi škropilnega računalnika in GPS-a. To pomeni, da računalnik sam preračunava (tlak, hektarska doza, litraža,...), z GPS-om pa skupaj omogoča, da se sekcije na garnituri avtomatsko odprejo/zaprejo na delih, kjer še ni bilo/je že bilo poškropljeno. Seveda je prihranek škropiva, učinkovitost s tem precej večja. Večino takih strojev prodamo v tujino. Vse več naprednih strojev se proda v Bolgarijo, Romunijo in Poljsko, ker so tam veliki kmetje, na voljo imajo tudi precej EU sredstev.

Slovenski kmetje si take stroje zaradi majhnosti težko privoščijo, nekateri pa se vendarle povežejo in se z enim strojem obdeluje več polij. S samo ročnim regulatorjem je precej težko vzrževati isti tempo škropljenja, ker se spreminja hitrost, obračanje v drugo vrsto, ustavljanje, se porabi več škropiva. Kmetje si pri dozah škropiva pomagajo s tabelami in izkušnjami. Nekateri obvladajo to stvar bolj, drugi pa manj. Je pa dobro to, da so škropiva v zadnjih letih šibkejša in se ne dela toliko škode kot leta nazaj. Poudaril bi tudi, da je nesmiselno opazovati kmeta s kolesa/avta in ga obtoževati zakaj škropi 10-krat na leto. Ne veste sploh s čim škropi. Po mojem mnenju se je dobro pozanimal, kakšno je optimalno škropljenje in s čim škropi. Neki drugi kmet lahko z enim škropljenjem naredi več škode, pa bo na dobrem glasu, da malo škropi :) V zadnjem času je vse več tudi nočnega škropljenja (ni vetra, primerna temperatura in vlaga).

Zimonem je 15. mar 2021 ob 22:03 izjavil:

Zato da pri Agromehaniki prodajate armaturo z konstantnim tlakom precej predrago, se pa ne opravičuješ. In ne rabiš nobenega GPS.

Ne razumem komentarja, kaj hočeš s tem povedati.

Če uporabiš možgane se da pridelat dokaj velike količine brez škropljenja in brez umetnih gnojil. Lucerna + kolobarjenje je ključ, malce prekopavanja med vrstami s traktorjem mogoče.

Kakor opažam v moji bližnji okolici imajo kmetje, ki so veliko škropili kar pogosto bolne rojene otroke, možno da uniči genetski material.

Zimonem je 15. mar 2021 ob 22:15 izjavil:

Da bi štartu ne bivaš gpsa ampak zgolj armaturi ki drži tlak ob zapiranju vej. Saj kmetje niso ravno butasti. Ampak klasično armaturo se ne da potihtat vbrealnem času med vožnjo. S konstantnim tlakom so pa predrage. In tlačni ventil ne stane toliko kot ga računate.

Cene so pač tržne glede na povpraševanje in proizvodne stroške. Kot povsod se nekje zasluži več, nekje pa manj.
Veš, obstajajo tudi večji kmetje, ki jim je uporaba GPS-a (p.s. lahko ga uporabljaš tudi za druge priključke) in škropilnega računalnika prinesla precej prihrankov, primer sem dodal, da si lahko laiki pridobijo predstavo o tem, kako danes poteka sodobno škropljenje.

Žal ne delam v salonu in nisem na tekočem, kdo kupuje.

SAP...Kot sem se pogovarjal s sodelavci, se večino zahtevnejših strojev (vožene škropilnice) z GPS-i, ISOBUS-i proda izključno v tujino.

Zimonem je 15. mar 2021 ob 22:03 izjavil:

Zato da pri Agromehaniki prodajate armaturo z konstantnim tlakom precej predrago, se pa ne opravičuješ. In ne rabiš nobenega GPS.

GPS je verjetno standardno v traktorju, in spomin da ko greš na določeno njivo so že vse nastavitve in podatki shranjeni.
naš kmet tega seveda ne rabi (razen če drugim nudi vse te kmetijske usluge), in je tudi prebutast za kaj takega.

kuall je 15. mar 2021 ob 22:19 izjavil:

Kakor opažam v moji bližnji okolici imajo kmetje, ki so veliko škropili kar pogosto bolne rojene otroke, možno da uniči genetski material.

to je verjetno bolj tisočletna negativna selekcija slovenskega kmeta kot zaradi škropiva. čeprav se to ne izključuje.