Veljavnost pooblastila za dvig gotovine iz D.O.O. po menjavi direktorja

Zanima me ali so pooblastila bankam ki so bila dana po menjavi direktorja nična ali ne?

Recimo nek direktor je dal pooblastilo zaposlenemu da opravlja dvig gotovine iz TRR d.o.o. in je potem tega direktorja zamenjal naslednji, ali je potrebno pooblastilo ponovno izdat?

Še več tisti direktor je dal pooblastilo osebi za dvige, do preklica...

OZZY je 11. jan 2021 ob 13:00 izjavil:

Seveda.. vsa pooblastila postanejo z menjavo direktorja nična in se morajo na novo podpisati s strani novega direktorja. Če banka izve za to menjavo mora do podpisa vseh novih pooblastil, ter tudi nove pogodbe s strani novega direktorja, narediti blokado vseh sredstev in onemogočiti razpolaganje z njimi.

To ne drži.

Menjava direktorja družbe nima nobenega vpliva na pooblastila, ki so bila dana (npr. zaposlenim v računovodstvu, odvetnikom za zastopanje v sodnih sporih ipd.)

Mato989 je 11. jan 2021 ob 13:08 izjavil:

OZZY je 11. jan 2021 ob 13:00 izjavil:

Seveda.. vsa pooblastila postanejo z menjavo direktorja nična in se morajo na novo podpisati s strani novega direktorja. Če banka izve za to menjavo mora do podpisa vseh novih pooblastil, ter tudi nove pogodbe s strani novega direktorja, narediti blokado vseh sredstev in onemogočiti razpolaganje z njimi.

Hmmmm, kaj pa če banka ni izvedela za tole, tip je pa jemal keš ven, in to direktor naknadno opazi? Ker zdaj izvajam sanacijo dveh podjetij in smo odkrili da si je tip v zadnjih 2 letih dvigoval gotovino iz TRR (lastnik in direktor je bil novi in bolj nevešč)

V tem primeru nujno stopiti do odvetnika in skrbno analizirati situacijo ter se odločiti za koordiniran pristop. Prvi korak bo absolutno preklic pooblastil (kar mora banki sporočiti aktualni direktor). Če imate opravka z zlorabo zaupanja (npr. dvigovanje in prisvajanje gotovine za lastne potrebe), bo treba ukrepati kazenskopravno in delovnopravno, in po možnosti še z začasno odredbo poskusiti zavarovati zahtevke zoper takega pooblaščenca.

Mato989 je 11. jan 2021 ob 13:08 izjavil:

Torej če je nek direktor podpisal NEOMEJENO pooblastilo neki osebi za dvig gotovine iz TRR podjetja to velja, četudi je pol ta odhajajoči direktor tole založil nekje da novi direktorji za njim za to niso niti vedeli?

Da.

Pravna dejanja, ki jih opravi direktor, ki nato izgubi ta položaj, zaradi tega nikakor ne izgubijo svoje veljavnosti. Pooblastilo velja, dokler ni preklicano (če ni njegova veljavnost sicer omejena, npr. časovno).

Ziga Dolhar je 11. jan 2021 ob 13:05 izjavil:

OZZY je 11. jan 2021 ob 13:00 izjavil:

Seveda.. vsa pooblastila postanejo z menjavo direktorja nična in se morajo na novo podpisati s strani novega direktorja. Če banka izve za to menjavo mora do podpisa vseh novih pooblastil, ter tudi nove pogodbe s strani novega direktorja, narediti blokado vseh sredstev in onemogočiti razpolaganje z njimi.

To ne drži.

Menjava direktorja družbe nima nobenega vpliva na pooblastila, ki so bila dana (npr. zaposlenim v računovodstvu, odvetnikom za zastopanje v sodnih sporih ipd.)

Sprašuje za bančna pooblastila. Če banka izve za menjavo direktorja je dolžna pridobiti podpis novega direktorja ter obnoviti in podpisati nova pooblastila. Do takrat pa blokira sredstva.
Če pa tega ne ve je pa drugo. Prvo kot prvo bi se moral nov diretktor takoj zglasiti na banki in te stvari urediti.

Ko nov direktor prevzame vlogo se morajo podpisati nova pooblastila na banki ter ukiniti stara s strani novega direktorja. Stara pooblastila ne veljajo več, ko pride do menjave.

Banka to lahko ugotovi šele z rednimi pregledi po zakonu. Se pravi mora referent narediti vpogled v ajpes ter v primeru ugotovitve, da je prišlo do sprememb to tudi zavesti v svoji bazi - npr. če pride do spremembe naslova, naziva družbe itd.. Naredi potem popravek in zaznamek. Če ugotovijo spremembo direktorja se mora nemudoma narediti blokado sredstev, dokler nov direktor ne pride na banko.

Nov direktor lahko vidi v ajpesu, kje ima odprte račune in se oglasi OSEBNO na teh banka in uredi potrebno. Tako da gre za slamparijo novega direktorja, da za to ni poskrbel.

niti ne, najmanj kar bi moralo podjetje naredit je, da obvesti banko o menjavi direktroja. Brez tega banka ne more vedet, da je prišlo do spremembe. Da bi dnevno preverjali pri vseh komitentih ali je prišlo do kakšne sprmembe je nemogoče.

Podatki o direktorju so zapisani v Ajpesu. Torej se stvar lahko tudi avtomatizira in ni več nemogoča, vprašanje pa koliko ima banka interes to sploh vzdrževat.

Mato989 je 11. jan 2021 ob 15:01 izjavil:

Kumbaja je 11. jan 2021 ob 14:57 izjavil:

Pravna dejanja, ki jih opravi direktor, ki nato izgubi ta položaj, zaradi tega nikakor ne izgubijo svoje veljavnosti. Pooblastilo velja, dokler ni preklicano (če ni njegova veljavnost sicer omejena, npr. časovno).

Za banke veljajo malce drugačna pravila. Banka je dejasnko dolžna spremljat in ažurirtat seznam pooblaščenih za dostop do TRR in ustrezno reagirat, če zaznajo spremembe seveda tega niso dolžni delat na dnevni bazi, ta dolžnost pade na imetnika TRR, ki je dolžan o spremembah obveščat). Izhaja pa to iz EU zakonodaje vezane na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

In imamo kje kak podatek na kakšni interval bi morali to spremljat? pooblastilo je bilo izdano 2013, zmes so se pa zamenjali 3je direktorji!

Če so se od 2013 zamenjali 3je direktorji je banka opravila vsaj 2 če ne 3 preglede stranke. Če je bil zapisan v njihovi bazi še vedno prvotni lastnik in v teh pregledih niso videli, da se je direktor zamenjal potem je bil povšrno opravljen pregled in banka mora odgovarjati za napako oz. referent, ki je opravljal pregled, saj ga ni opravil kot je bilo treba. Posledično pa tudi sama banka.
Pregledi se vršijo različno. Nekateri na 4 leta, nekateri vsakoletno, polletno, nekateri pa tudi vsak mesec. Odvisno za kaj gre.

Kumbaja je 11. jan 2021 ob 14:49 izjavil:

OZZY je 11. jan 2021 ob 13:20 izjavil:

Ko nov direktor prevzame vlogo se morajo podpisati nova pooblastila na banki ter ukiniti stara s strani novega direktorja. Stara pooblastila ne veljajo več, ko pride do menjave.

ja, samo banka ne more dnevno spremljat ajpes, da bi vsako tako spremembo zaznala. Če pa so vedeli za spremembo potem pa so dolžni blokirat dostop dokler se to ne razjasni.

kot sem zapisal. Pregledi se opravljajo v to zapisanem zakonskem roku. Načeloma ima vsaka banka nekoga, ki skrbi za bazo podatkov in preglede, ki jih je treba opravljati. Le te potem posreduje po ustreznem kanalu enotam. Vsaka banka ima za to predpisan proces v internem aktu.

Mi imamo striktna navodila kako v takem primeru postopati. In to je kar sem napisal.

V redu, samo toliko da veš, če javnost oz. stranke z vašimi pravili niso seznanjeni, potem boste lahko odškodninsko odgovarjali, če pooblaščenec ne bo mogel razpolagati s sredstvi, pa četudi se je direktor vmes zamenjal.

OZZY je 11. jan 2021 ob 13:25 izjavil:

Banka ... ... Če ugotovijo spremembo direktorja se mora nemudoma narediti blokado sredstev, dokler nov direktor ne pride na banko.

Lahko prosim linkaš kakršen koli dokument, kjer je to navedeno? Splošni pogoji, pogodba, karkoli?

Pri katerikoli banki v Sloveniji.

Da razjasnimo: pooblaščenec je lahko na 2x načina. Prvi je, da NI vpisan v ajpes, drugi pa da JE.

- V drugi varianti, ko je pooblaščenec vpisan v ajpes in pride do menjava direktorja, se ne blokira sredstev. Se samo pozove direktorja na enoto, da se opravi identifikacija zakonitega zastopnika po zakonu. Ker je pooblaščenec vpisan v Ajeps se smatra kot da je pooblačenec potrjen - kot pravno dejstvo. S tem, da mora biti v ajepsu vidno, da ima tak pooblaščenec zavedeno, da lahko samostojno zastopa pravni subjekt. Po navadi je to tudi tako v ajpesu. Pozna pa sistem še prokuro po skupnem zastopanju, kjer pa zgoraj napisano ne velja.

Taka oseba lahko tudi samostojno naroči kartico itd. - se pravi sklepa vse pravne posle, ki so v okviru poslovanja družbe. Ne more pa podjetja zadolževati.

- v drugi varianti, ko pa je direktor pooblastil nekoga, ko NI zapisan v ajpes kot prokuritst, pa se blokira sredstva. Pozove se direktorja, da se uredi identifikacija novega zakonitega zastopnika. Če do tega ne pride v nekem doglednem času lahko banka tudi odpove pogodbo.

No kot pravim, oseba ni bila pooblaščena v AJPESu za nič, bilo je samo izpolnjeno pooblastilo direktorja 1 za dvige gotovine na banki... ta direktor je po 1 letu odšel in pač tega podatka ni predal, potem sta se zamenjala še 2 direktorja in zdaj je 4ti to opazil, tip si je pa pač dvigoval gotovino ven (pustmo zdaj striktno gledano kako so lahko to spregledali oz whatever)

Logika bi mi v informacijski družbi bila, da bi bančni sistemi bili povezani z AJPEsom do te mere, da bi, ko se direktor zamenja, vse banke preprečile dvige s starimi pooblastili...

In ja se strinjam da je načelna dolžnost direktorja da prekliče vse to.

OZZY je 13. jan 2021 ob 10:39 izjavil:

Da razjasnimo: pooblaščenec je lahko na 2x načina. Prvi je, da NI vpisan v ajpes, drugi pa da JE.

- V drugi varianti, ko je pooblaščenec vpisan v ajpes in pride do menjava direktorja, se ne blokira sredstev. Se samo pozove direktorja na enoto, da se opravi identifikacija zakonitega zastopnika po zakonu. Ker je pooblaščenec vpisan v Ajeps se smatra kot da je pooblačenec potrjen - kot pravno dejstvo. S tem, da mora biti v ajepsu vidno, da ima tak pooblaščenec zavedeno, da lahko samostojno zastopa pravni subjekt. Po navadi je to tudi tako v ajpesu. Pozna pa sistem še prokuro po skupnem zastopanju, kjer pa zgoraj napisano ne velja.

Taka oseba lahko tudi samostojno naroči kartico itd. - se pravi sklepa vse pravne posle, ki so v okviru poslovanja družbe. Ne more pa podjetja zadolževati.

- v drugi varianti, ko pa je direktor pooblastil nekoga, ko NI zapisan v ajpes kot prokuritst, pa se blokira sredstva. Pozove se direktorja, da se uredi identifikacija novega zakonitega zastopnika. Če do tega ne pride v nekem doglednem času lahko banka tudi odpove pogodbo.

OZZY, vljudno prosim, da nehaš pisat stvari, ki so s pravnega vidika traparije. Sploh druga alineja je random kolaž besed brez kakršnegakoli smisla z vidika korporacijskega, obligacijskega in bančnega prava.

Ziga, a mogoče veš če so dodatne omejitve, ki izvirajo iz zakona o preprečevanju pranja denarja?

Da opišem situacijo, ko smo se srečali s tem kar opisuje OZZY (sicer v drugi EU državi, ampak kot mi je bilo pojasnjeno naj bi veljala preimerljiva pravila znotraj EU).

Banka nas je z dopisom seznanila da izvajajo periodičn KYC (know your customer) pregled skladno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in preprečevanju terorizma in nas pozivajo, da predložimo kopijo osebnega dokumenta in pooblastila za vse, ki imajo dostop do računov. Zadevo so pri nas naredili, pri tem pa so pozabili na enega od biviših zaposlenih. Banka nas je po preteku roka obvetila, da so nam skladno z omenjenim zakonom blokirali dostop dokler ne pošljemo manjkajočih dokumentov.

Po malo pregovarjanja smo jim potem posredovali pisno izjavo direktorja da ta in ta ni več zaposlen pri nas in da se preklicuje pooblastila in je bila zadeva zaključena.

Pri blokadi so se sklicevali, da je banka dolžna tako ravnat skladno z omenjenim zakonom. Kolikor sem primerjal lokalno zakonodajo in naš zakon bi to moralo bit zajeto v delu 3.3 (predvsem od člena 23 naprej) kjer je govora o ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke. Tam je banki naloženo, da mora preverjet istovetnost strank, nisem pa zasledil da bi zakon predpisal da morajo to počet periodično in na kakšen način.

Tako, da ugibam da tukaj dovorimo o dveh različnih stvareh.

Torej pooblastila kot takšna sicer veljajo tudi po menjavi direktorja (v smislu poslovnega odnosa med banko in podjetjem).

Je pa banka po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja teroritzma dolžna (v odnosu recimo temu do države) preverjat istvetnost posameznih pooblaščencev, ki vključuje tudi periodično slepo kontrolo in ustrezno ukrepat (tudi z blokado računa), če se ugotovi, da podjetje ni sporočalo sprememb in ne dostavi ustreznih podatkov.

Jaz to razumem, da pooblastilo sicer velja (in ni možno da bi kot Mato upa zahtevali odgovornost banke), da pa je zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma banka dolžna preverjat istovetnost pooblaščencev, kjer bi se moralo ugotovit, da posameznik nima več zaupanja direktroja, če zanj ni posredoval podatkov.

Dopuščam pa tudi možnost, da je splepo preverjanje odvisno od tipa pooblastila in se uporablja samo pri recimo elektronskem bančništvu, ne pa tudi za pooblaščence za dvige gotovine, ker se njihova istovetnost lahko preveri ob vsakem dvigu.

OZZY je 14. jan 2021 ob 15:15 izjavil:

Tako je.. ZPPPFT je eden izmed zakonov...

Misliš verjetno ZPPDFT.

...ki se jih banka mora držati. V njemu so tudi določeni postopki o pregledu stranke, pogostosti, ugotavljanju istovetnosti itd..
Žiga kot odvetnik bi pa to že moral vedeti .. a ne? Da ni vse zapisano v nekem pravu, ki ga on tam navaja.

A ZPPDFT ni "neko pravo" po tvoje?

Iz do sedaj napisanega se bolj zdi, da ti resno mešaš stvari med sabo, ne samo imena zakonov, ampak tudi vsebino. A splošne pogoje svoje lastne ali kake druge banke si že uspel najti?

Ales je 14. jan 2021 ob 15:35 izjavil:

OZZY je 14. jan 2021 ob 15:15 izjavil:

Tako je.. ZPPPFT je eden izmed zakonov...

Misliš verjetno ZPPDFT.

...ki se jih banka mora držati. V njemu so tudi določeni postopki o pregledu stranke, pogostosti, ugotavljanju istovetnosti itd..
Žiga kot odvetnik bi pa to že moral vedeti .. a ne? Da ni vse zapisano v nekem pravu, ki ga on tam navaja.

A ZPPDFT ni "neko pravo" po tvoje?

Iz do sedaj napisanega se bolj zdi, da ti resno mešaš stvari med sabo, ne samo imena zakonov, ampak tudi vsebino. A splošne pogoje svoje lastne ali kake druge banke si že uspel najti?

Preberi še enkrat, kar sem napisal in kako banka postopa. 1x sem zapisal, da se pregledi delajo v to zakonskem roku, ki pa je zapisan v ZPPDFT. NIso pa postopki banke samo ZPPDFT. Nisem mešal nobenih zakonov in odgovori so se striktno nanašali na pooblastilo pri banki in kako banka postopa ob ugotoviti menjave direktorja (če le ta ne javi spremembe sam). Žiga se je obreknil ob določene zakone, ki se ne nanašajo na pregled stranke ob ugotovitvi spremembe. Kot rečeno. Če je poobalaščenec v Ajpesu potem je to pravno dejstvo in se zadeva ažurira. Če pa ga ni pa kot napisano že prej. Pisal sem tudi striktno kakšna so tudi navodila in odgovori pravne službe na to. Verjetno bo pravna službe že vedela kaj je prav in kaj ne - se ti ne zdi.
Glede splošnih pogojev pa sem tudi dopisal, kako lahko zapakirajo ta "pregled in postopke". Kako pa si drugi razlagajo to pa ne bom špekuliral.