Ni skrivnost, da je zakonodaja usmerjena zlasti proti brzdanju Googla, Appla, Amazona in Facebooka, ki so vsi ameriška podjetja. To do neke mere oži nabor orodij, ki jih ima EU na voljo, ne pa bistveno. Evropska komisija ta podjetja označuje kot vratarje interneta, saj postavljajo pravila igre tako za svoje uporabnike kakor tudi konkurenco. Problematična je tudi uporaba podatkov, ki jih zberejo v eni storitvi, za zagon drugih storitev. Plastično: kar Google izve iz Gmaila, ne sme uporabiti pri delovanju YouTuba ali iskalnika. Margrethe Vestage je povedala, da z novimi pravili zasledujejo en glavni cilj: da imajo uporabniki na voljo več izbir, vse pa so varne, tako izdelki kakor storitve. Drugi cilj je zagotoviti enakovredno okolje za inovacijo, raste in konkurenčnost v okviru evropskega enotnega trga in globalno.
A pravila bodo veljala za vsa podjetja, ki poslujejo prek interneta v EU, ne le velikane. DSA bo poskrbel, da bodo za vse ponudnike storitve v EU veljali enotni evropski pogoji, kar vključuje hitrejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in široko zaščito pravic strank, ukrepe za zaščito uporabnikov, katerih vsebine so bile neupravičeno izbrisane, mehanizme za preprečevanje zlorab itd. Platforme, ki dosegajo več kot 10 odstotkov Evropejcev (45 milijonov) bodo še posebej nadzorovane.
DMA pa želi preprečiti negativne učinke koncentracije in situacij, ko je nekdo hkrati ponudnik trga in njegov uporabnik (npr. Amazon). DMA prinaša zahteve, da vratarji interneta vzpostavijo načine, kako bodo lahko tretji ponudniki sobivali z njimi in njihovimi platformami, da preprečujejo nepoštene prakse in v končni fazi predpisuje tudi najhujšo možno kazen, tj. do 10 odstotkov vseh prihodkov (globalno) in razkosanje podjetja (oziroma evropske podružnice).
O DMA in DSA bodo sedaj razpravljali še Parlament in Svet. Če bosta sprejeta, bosta veljala kot uredba (neposredna veljava brez prenašanja v lokalno zakonodajo).
