vir: Ars Technica
Letošnja jesen je bila za ameriške visokotehnološke velikane najburnejša doslej, saj so se v regulacijskih uradih Združenih držav po letih zaspanosti naposled zdramili in dojeli, da so dopustili IT podjetjem razviti se v gromozanske monopolistične pošasti. Vrsta kongresnih zaslišanj in protimonopolnih študij je dala vedeti, da vrag letos dokončno odnaša šalo in sedaj sledijo tudi konkretni ukrepi. Po tem, ko je Pravosodno ministrstvo in 11 zveznih držav pred dvema mesecema tožilo Google, je sedaj na sodišče pozvan še Facebook. Tožbi sta tokrat kar dve; za prvo stoji Agencija za trgovino (FTC - Federal Trade Commission), za drugo pa 48 generalnih tožilcev (iz 46 zveznih držav, Okrožja Columbia in otoka Guam). Obe sta vloženi na okrožnem sodišču v Columbiji in sta si zelo podobni: Facebook obtožujeta sovražnega prevzemanja tekmecev z namenom omejevanja konkurence.
Obtožbe gradijo na vsem, kar smo lahko videli v zadnjih letih. To pomeni na primer pobeglo notranjo Facebookovo komunikacijo, ki razkriva, da je Mark Zuckerberg Instagram in druge aplikacije dojemal kot grožnjo, ki se je najlažje znebijo tako, da firme prevzamejo. Tožniki trdijo, da je tako z nakupi Instagrama, WhatsAppa, Oculusa in drugih podjetij nastal monopol, ki uporabnikom družbenih omrežij krati svobodo do izbire in jih izpostavlja nevarnosti zlorab osebnih podatkov. Treba je sicer poudariti, da se tožbi tokrat ne osredotočata toliko na Facebookovo dvomljivo ravnanje s podatki, kajti tisto je bil predmet lanske poravnave podjetja in FTC, v vrednosti petih milijard dolarjev. Sta pa novi tožbi rahlo drugače usmerjeni, kar se tiče posegov; tista zveznih držav je bolj osredotočena na prihodnje antitrustovske omejitve in zahteva, da mora biti vsak Facebookov nakup v vrednosti, višji od desetih milijonov dolarjev, odobren od zgoraj. FTC je po drugi plati bolj usmerjena v razbitje podjetja in želi ločitev Instagrama ter WhatsAppa.
Pri Facebooku so hitro odgovorili, da se bodo za svoj prav srdito borili in obrambo trenutno gradijo predvsem na dejstvu, da so ameriške agencije pretekle nakupe pač nekoč odobrile in očitajo, da gre tu za revizionizem. Analitiki trenutno menijo, da razpad podjetja ni preveč verjeten, tudi zaradi dejstva, da bi šibkejše ameriške korporacije lahko pomenile pomanjkljivost v boju s kitajskimi na globalnem trgu. Prav gotovo pa se bo zategnila regulativa ameriških agencij, ki so se zavedle, da so v preteklem desetletju zaspale za volanom. Podoben sentiment preveva tudi Evropo, ki se je med drugim prejšnji mesec z očitki o monopolizmu spravila na Amazon, zato je očitno končno nastopil čas, ko države stopajo na stran ljudi v boju proti informacijskim velikanom.
