Koliko vam resnično pomenijo slovenski izdelki?

Seveda samo strašijo ja...

Še zmeraj lahko ješ tole nihče ti ne brani:


https://video.flju2-1.fna.fbcdn.net/v/t...

Wow res dva prastara ceska linka, svasta. Tocno to strasenje sem imel v mislih.
Kot da se prinas to ne dogaja... pravljice.

Kako je ze bilo, ko so prinas preverjali pekarne na veliko? Se dobro da niso naredili prinas generalko v hlevih in klavnicah po Sloveniji, bi bil sokiran, kaj vse bi nasli.

m0LN4r je 30. nov 2020 ob 12:18 izjavil:

Wow res dva prastara ceska linka, svasta. Tocno to strasenje sem imel v mislih.
Kot da se prinas to ne dogaja... pravljice.

Kako je ze bilo, ko so prinas preverjali pekarne na veliko? Se dobro da niso naredili prinas generalko v hlevih in klavnicah po Sloveniji, bi bil sokiran, kaj vse bi nasli.

Aha, če je star link se pa to sedaj ne dogaja več... Glede na to kake stresaš bi človek še mislil, da se ukvarjaš z uvozom te "kvalitetne" robe. Vsekakor so standardi pridelave hrane v Sloveniji višji kot marsikje v EU, pa če ti je to všeč ali ne.

Ko že nakladaš o plesnivi in črvivi moki... iz katere pšenice pa je bila zmleta? Iz naše, kateri ob prevzemu merijo cel kup parametrov ali iz uvožene kjer tega kompliciranja ne poznajo? Ne nekaj na pamet prosim. Sicer pa si sedaj že prešel v domeno predelave in ne pridelave o kateri je govora, torej, da je nekaj pridelano kompletno v sloveniji in ne, da je tukaj samo lepo zapakirano, pa je že slovenski izdelek, kar je bolj v domeni mesarjev. Po eni strani še sreča, da v tujih pekarnah nimajo miši, samo slovenske jih imajo...

Me res zanima kakšno generalko bi ti delal pri nas kmetih...nas je treba še bolj potolči sedaj, ko se cenovne škarje zmeraj bolj zapirajo, predpisi pa so eni najbolj drakonskih v celi eu.
Ampak ti boš že vedel... Za razliko od tebe sem se pogovarjal z zaposleno v eni od tovarn kjer pripravljajo mesne izdelke za trgovske verige in to v Avstriji. Tudi meso s pretečenim rokom trajanja se da obdelati, da se vrne na police kot sveže... inšpekcijski obiski so večinoma napovedani.

Ampak kot praviš slovenski dobavitelji smo drek, ti kar kupuj tuje.

To so slovenski visoki standardi

Ti se seznam poiscem?

Daniel je 30. nov 2020 ob 20:57 izjavil:

Torej po tvoje se to v tujini ne dogaja. Samo pri nas imamo take packe? Kakšna sreča zate.

mtosev je 30. nov 2020 ob 22:34 izjavil:

Slovenski izdelek mi sami po sebi niso nič več vredeni od tujih izdelkov. Večina izdelkov, ki so mi všeč so tuji izdelki. Od naših izdelkov mi je všeč kefir krepko, natureta ima tudi dobre izdelke. Kaj drugega pa se ne spomnim.

Večina njenih sestavin v izdelkih - vložena pesa, paprika, kumarice,.. še zdaleč niso slovenske, večina te zelenjave prihaja iz Bolgarija, in ostale EU, slovenskega je tam v teh časih zelo malo (minilo je to ko je bila večina te robe slo), razen tega da se pri nas opere in vloži v kis, to je pa vse slovenskega.

Bolj je vprašanje kako sploh veš kaj je pristen Slovenski izdelek, glede na to, da predelovalna industrija in trgovina lovita vse možne obvoze, da lahko na embalaži piše Slovenski izdelek, čeprav najbrž niti embalaža ni Slovenska, kaj šele vsebina. In potem pridemo do takih izjav, da so Slovenski izdelki polni svinjarije in strupov, ker enostavno ni sledljivosti do vira.

Predvsem pa bio slovenske banane. Teh je najvec.

Zakaj bi bilo drazje, ce privarcujes na uporabi biotikov, pesticidov in herbicidov? Saj so pa zgoraj eni govorili, da to zraste brez problema tudi brez tega, samo dobre sorte rabis.

Samo neumen kmet ne ve, kako pridelovati brez drage kemije.

https://siol.net/novice/slovenija/kmeti...

@starfotr
Si sploh prebral članek? Kje piše, da dela brez pesticidov?

Citiram:
Mi smo že po letu 2011, ko smo pripeljali orodje, začeli ugotavljati, da bomo lahko kmetovali z zmanjšano uporabo herbicidov in popolnoma brez glifosata.

Sicer pa se tudi sam v konvencionalni obdelavi (torej ne no-till) izogibam uporabi glifosata, kolikor je to le mogoče, uporabljamo ga le še v vinogradu pod vrstami, pa še to ga ne bi, če bi si lahko privoščil ustrezen mulčar (kar ob odkupnih cenah grozdja ne bo v tem stoletju).

Po strniščih ko zraste plevel ga pokosim in v jeseni podorjem, tako dobim obenem tudi nekaj humusa v tla, čeprav od plevela. Ko bojo finance dopuščale pa se bo taka zemljišča predelalo z gruberjem in zadaj vržeš meliorativno redkev, oljno repico ali kaj podobnega kar da dosti listne mase in imaš v jeseni humus, pri redkvi pa še zrahljana tla zaradi globokih korenin.

m0LN4r je 16. dec 2020 ob 10:57 izjavil:

Nah vecja razlika je ali ti placas pridne roke iz romunije za 2evra na uro ali pa 8 evrov na uro z malico in potnimi.
To nima veze z standardi, ce na delovni sili lahko vec kot 4x tolko prisparas, pa se bolj produktivni so, kot tisti drazji delavci.

To gre finančno skozi zgolj pri obiranju hmelja, pa morda tudi sadovnjakov in vinogradov pri večjih kleteh. Ostali, razen redkih posameznikov, si tega ne morejo privoščiti.

To gre finančno skozi zgolj pri obiranju hmelja, pa morda tudi sadovnjakov in vinogradov pri večjih kleteh. Ostali, razen redkih posameznikov, si tega ne morejo privoščiti.

Ja ce gledas iz Slovenske perspektive.

Zdaj pa primerjaj to z mesnico na poljskem, kjer je placa delavca pod 200eur na mesec, meso se pa prodaja v Sloveniji za isto ceno, kot meso Slovenske klavnice, kjer ima delodajalec 4x vec stroska za isto kilo pakiranega mesa. Pa to govorim samo o delovni sili v klavnici, zravn bi pa se lahko tudi potegnil ceno krave od slovenskega srednje velikega kmeta ali spet poljskega vele kmeta, ki ima v stali delavce, ki skrbijo za zval za 8x nizjo placo.

Saj je vsepovsod isto, zakaj sraufajo Hyundai direkt cez mejo pri Nemciji na Ceskem in ne direkt v Nemciji? Sestavne dele pa uvazajo iz se bolj odrocne vzhodne EU, vse dol do Bolgarije in Romunije? Ne pa npr. iz Belgije.

m0LN4r je 16. dec 2020 ob 11:12 izjavil:

To gre finančno skozi zgolj pri obiranju hmelja, pa morda tudi sadovnjakov in vinogradov pri večjih kleteh. Ostali, razen redkih posameznikov, si tega ne morejo privoščiti.

Ja ce gledas iz Slovenske perspektive.

Zdaj pa primerjaj to z mesnico na poljskem, kjer je placa delavca pod 200eur na mesec, meso se pa prodaja v Sloveniji za isto ceno, kot meso Slovenske klavnice, kjer ima delodajalec 4x vec stroska za isto kilo pakiranega mesa. Pa to govorim samo o delovni sili v klavnici, zravn bi pa se lahko tudi potegnil ceno krave od slovenskega srednje velikega kmeta ali spet poljskega vele kmeta, ki ima v stali delavce, ki skrbijo za zval za 8x nizjo placo.

Saj je vsepovsod isto, zakaj sraufajo Hyundai direkt cez mejo pri Nemciji na Ceskem in ne direkt v Nemciji? Sestavne dele pa uvazajo iz se bolj odrocne vzhodne EU, vse dol do Bolgarije in Romunije? Ne pa npr. iz Belgije.

Saj mi je poznano delovanje sistema in približno tako je kot si opisal. Kot mi je poznano tudi to, da mi s svojimi vrtički ne moremo nikakor biti konkurenčni Poljakom, Čehom, Romunom, Ukrajincem, Madžarom,... Ki imajo njive večje kot je pri nas več občin skupaj. Poslednično je tudi cena pridelave/ha drastično nižja, kot če imaš kup malih parcel, vmes pa še mejice, metuljčke, ptičke,... Ampak kam nas vse to dolgoročno vodi? Bomo kot država prehransko popolnoma odvisni od uvoza? Če slučajno pride do kakšne vojne v naslednjem stoletju nas sploh ne bo treba napadati, samo meje zaprejo za uvoz, pa je narod v enem tednu na kolenih, ker svoje pridelave ne bomo več imeli.
Finančno situacijo in splošno stanje slovenskega kmetijstva dovolj zgovorno ponazarja dejstvo, da nam vsak dan propadejo 3 kmetije, in da se vsakih nekaj mesecev odpre kakšna nova trgovina ali trgovski center.

Niti pri nas se dobre njive ne zaraščajo. Njivo na ravnem prodaš v minuti, jo takoj kupi sosed kmet. Tam, kjer se ne splača njemu delat, se pa pač ne splača, bog pomagaj.

Obdeluješ in koristiš. Čez 20 let je pa tvoje. Dobra vera in te fore.

m0LN4r je 16. dec 2020 ob 11:34 izjavil:

Ki imajo njive večje kot je pri nas več občin skupaj. Poslednično je tudi cena pridelave/ha drastično nižja, kot če imaš kup malih parcel, vmes pa še mejice, metuljčke, ptičke,... Ampak kam nas vse to dolgoročno vodi? Bomo kot država prehransko popolnoma odvisni od uvoza?

Saj komasacija je bila dobra pot, le tisti trdi mali kmeti, ki se svojih 1-2HA zemlje prevec oklepajo, nocejo prodati, v najem pa za nizko ceno tudi nebi dali. Pustijo, da al propada ali pa jamrajo, da se ne splaca.

Z optimizacijo se dalec pride. Poznam enga, ki je tukaj v okolici zacel skrbeti za zemlje starih ljudi, katerih nasledniki so prakticno opustili kmetijstvo ali pa nimajo potomcev vec. Danes skrbi za malo vec kot 100HA zemlje v najemu, ki niti ni njegove iz ca. 4 vaseh skupaj.

Je dosti lepse videti na bregu eno lepo veliko njivo koruze, kot pred 30 leti, ko je blo na istem mestu 50 njiv in to taksnih, da so ble nekatere ozje, kot od kombanja kosa.

Težava tega je, da se pri nas vsi skregajo, ko se gre za komasacijo, cela kmetijska politika je namesto v komasacije in zmanjševanje stroškov usmerjena v zmeraj nove predpise in zahteve, poudarek pa je na ptičkih in metuljčkih namesto na prehranski varnosti (čeprav tudi ptičke in metuljče rabimo, vendar ne za vsako ceno in na vsakih nekaj metrov njiv). Druga težava pa je, da je Slovenija izjemno hribovita in ta njiva koruze na hribu, ki si jo videl je vprašanje kako dolgo bo še tam, večina površin v hribu pa so tako travinje, ki ga je treba kositi, če nočeš, da vse preraste v grmovje. Tudi v naši občini nas je večjih kmetov zgolj enih par, nekateri biseri, ki so sicer lastniki zemlje pa hočejo zraven najemnine še kompletne subvencije, ker pa tega nihče ne more dati pa pač na njivi raste trava, ki jo 2x na leto zmulči in pokasira od države subvencijo. Ni protizakonito, o smiselnosti takšnega početja pa bi lahko vrgli dolgo debato.

m0LN4r je 16. dec 2020 ob 11:36 izjavil:

Saj smo mi tudi hotli zravn nase parcele dokupiti zapuscen sadovnjak, pa se lahko jebes. Deda je umrl, parcelo si delijo stirje bratje in ena sestra, vecina jih je v tujini, za enga sploh ne vejo kje je in tisti delez, ki pripada sestri meji direkt na naso parcelo, ta pa noce prodati, ker je trda in zabita francozinja in sanja, da bo njena vnukinja nekega dne prisla sem v to vas in tu zidala. ITAK. No in tako je ta parcela zapuscena ze odkar se jaz spomnim od vrtca.
Taksnih primerov in parcel, je se na tisoce prinas.

Seveda jih je, ampak na teh parcelah enostavno nič ne moreš, tudi ne moreš razlastiti človeka zaradi zanemarjanja zemljišča.

Lepo si napisal, se strinjam, ampak jamranje ne bo pomagalo. Tejle problemi so znani ze od 90ih, pa se danes se pogovarja in "protestira" o smiselnosti optimizacije. O subvencijah pa res rajsi nebi, kot si rekel, je prelahko izkoriscati zadevo.

Pridelava 1KG česarkoli ne bo za kmeta ob standardih in predpisih, ki se zahtevajo v Sloveniji nikoli cenejša, bi pa bila zaradi velike ponudbe cenejša za trgovca.

Tukaj lahko dodamo tudi še kakšno v EU sprejeto in kasneje ukinjeno bedarijo, kot je bila direktiva o ukrivljenosti kumar.

Kar bi nas spet vrnilo v situacijo v kateri smo že sedaj, da se zaradi prenizke odkupne cene v Sloveniji marsičesa enostavno ne izplača več pridelovati, saj z vsakim letom samo povečuješ izgubo. Praktično se vrtimo v krog, uničujemo primarno proizvodnjo, trgovci in industrija pa se izgovarjajo eni na druge in politiko ter kujejo dobičke.

Tukaj bi lahko omenili, tudi proizvajalce mehanizacije, ki se podraži vsakih nekaj mesecev in praktično zmeraj zato, ker se je podražilo železo, nekaj pa tudi zaradi povečanih stroškov dela. In tako se je marsikateri stroj v zadnjih 20 letih podražil za faktor 2, prihodki na kmetijah pa so še zmeraj enaki, kot so bili 20 let nazaj.

https://www.zurnal24.si/slovenija/kumar...

PS: Pri bivsi zadrugi, ki je ni vec, se je nekoc zmenilo par kmetov, zbralo skupaj denar in slo po gnojilo z ta velkimi prikolicami, pa tudi ce je bilo potrebno iz prekmurja do ptuja. Pa se je nabavlo za skoraj pol manjso ceno. Mi smo tut bli zravn, sva z ocetom nabavla gnojilo za ca. 3 leta, tako da smo traktor iz kozolca postavili na dez, ker ni bilo prostora za vse vrece.

Probaj ti danes organizirati taksno akcijo, da nevem 10 kmetov vsede skupaj in si nekaj skupaj nabavi.

Enako je pri mehanizaciji, imamo nekaj vecje mehanizacije, ki so neobicajne za mini kmete, ampak si to mehanizacijo delimo stiri mini kmetje.
Vecji stroj pomeni, da si hitreje koncal, boljse obdelal, ne rabis pa sam kupit celotnega stroja.

Oz. vcasih se tudi dela skupinsko. Moj oce gre orat, vse njive, takoj za njim gre stric z drugim strojem, njegov brat pa sejat itn. Pa je skupinsko opravljeno 1,2,3 in to nase in njihove njive v enem susu.

Kdor se pa kot mini kmet sam zajebava, pa good luck. Pol lahko res cele dneve polek sluzbe prebijes tudi na malih njivah.

Oksimoron. Kaj pa je tisto v drugi povedi, če ni regulacije prodaje.

Ampak prodaja je s tem regulirana ali ne?

P.S. Kako ukrivljensot sploh vpliva na kvaliteto sadja?

m0LN4r je 16. dec 2020 ob 13:24 izjavil:

Ni glih tko. Ni vseeno, ce z traktorjem za xxx.xxx evrov obdelujes 30HA ali 300HA. Kolicinski popusti se dobijo tudi na gnojilo in vse zivo.
Vecja kolicina pomeni tudi vecjo varnost pred nepredvidenim vremenom in dolocenim kolicino izgube pridelka, delno tudi vecjo odpornost in se ti ne pozna tako zelo, ce zaradi slabega vremena imas malo manj pridelka.
Ce pa imas v startu ze malo pa se pozna vsaka kila/tona pridelka.

Mas pajace, ki imajo sorazmerno velike traktorje, pa ogromno goriva potrosijo z voznjo od ene njive do druge, ker so razmetane po celi obcini.

Mišljeno je bilo za pridelavo zelenjave. Le te pa posamezna kmetija ne more pridelovati niti na 30ha, kaj šele na 300. Pri poljščinah je situacija seveda logična. Jaz sam predvidevam, da imam zaradi razparceliranosti (41 gerkov na 27ha) vsaj za 1/3 višje stroške z razvažanjem med parcelami kot nekdo, ki ima isto količino zemlje morda v eni ali treh parcelah. Ampak to je težava zemljiške politike države, ki je kakršna pač je. Čimveč parcelic, da je vse čimbolj pestro. Cena m2 zemlje, če se kaj prodaja zraven tvoje parcele pa je pri nas med 2 in 2,5 eur, daleč čez mojo mejo dobrega okusa, tako, da tudi težko sam delaš neke zložbe kmetijskih zemljišč v večje parcele.

Okrog količinskih popustov na gnojilo mi je situacija poznana vendar vseeno ne bo tako kot si zapisal. Mi nabavljamo količinsko preko MZP in dobivamo skorajda najnižje cene v Sloveniji, kolikor sem primerjal so razlike s posamezniki, ki vzamejo več direktno pri uvozniku v rangu nekaj procentov, dočim je na splošni zadrugi cena morda 10% do 20% višja, nikakor pa ne za polovico. Na količino repromateriala potem 1x na leto dobimo še dobropis v višini popusta kolikor ga je zadruga dobila glede na naročeno skupno količino.

Pri mehanizaciji je podobna situacija, sicer sem 1x predlagal bližnjemu kmetu, da bi morda kakšen stroj lahko skupaj nabavili, vendar ni bilo interesa. Pa še ta bi moral biti za obdelavo zemlje, saj za seneno linijo zaradi nepredvidljivosti vremena, majhnih parcel in precej ozkega časa spravila rabiš lastne stroje. To v Nemčiji in drugje na zahodu vse gre preko strojnih krožkov, ampak tam so parcele kot tukaj celotne kmetije, kar drastično skrajša čas spravila, posledično lahko več kmetov lažje uporablja storitve spravila, ne potrebuje svojih strojev in ima s tem manjše stroške.

Potem je pa tukaj še naš ljubljeni zadružni sistem, kjer morajo vsak mesec iz kmetijstva dobiti denarja za 2.559 plač (podatek iz leta 2016), pa vse tudi niso minimalne. Volje za spremembe pa seveda niti iz strani teh sistemov ni, saj bo potem ogromno ljudi končalo na borzi. V Sloveniji rabimo zgolj ene par specializiranih zadrug po posameznih panogah z morda 5 - 7 zaposlenimi ter morda še kakšno, ki bi imela čez trgovino, ampak brez poslovalnic na vsakem vogalu. Tako bi se znesek denarja, ki bi ostal kmetom precej povišal, ampak vprašanje, če bo moja generacija doživela to spremembo sistema. Tako pa naprimer samo za plače direktorja posamezne zadruge gredo 4 biki na mesec, pa je zgolj direktorjev zadrug 62 (2016). Takšne specializirane zadruge bi tudi imele dosti večjo pogajalsko moč proti trgovinskemu sistemu in industriji, kot pa jih ima 62 manjših, kjer vsake vleče na svoj konec.

Ti bom citiral še izjavo tedna iz Kmečkega glasa, ki mi sicer ni najbolj pri srcu, ker je trobilo zadružne zveze...

Anja Pignar iz Zamušanov, o pridelavi ptujskega luka z zaščiteno geografsko označbo: Noben certifikat nič več ne pomaga, trgovec gleda le na to, da bo pridelek dobil po najnižji ceni, pridelovalci pa imamo vedno višje stroške.

Sicer pa se je EU samo ustrelila v koleno, ko so Rusiji dali embargo na uvoz hrane iz EU. Rusi so potem izjemno finančno podprli razvoj velikih gospodarstev, rezultat pa je, da je sedaj Rusija praktično prehransko popolnoma neodvisna, mi pa imamo viške hrane, ki je ni moč nikamor plasirati, zato naši trgovci in predelovalci z veseljem pograbijo viške iz EU, jih malo kemično obdelajo in prodajo kot Slovenski proizvod najvišje kakovosti po enaki ceni kot bi prodali pristne Slovenske proizvode, le da pri teh lahko zaslužijo dosti več... kmetje pa medtem krpamo konec s koncem.