Forum » Elektrotehnika in elektronika » Podaljšanje rotorja - zmanjšanje J
Podaljšanje rotorja - zmanjšanje J
marjan_h ::
Zakaj se za zmanjšanje J (masni vztrajnostni moment) podaljša samo dolžino rotorja in zmanjša polmer?
J = r^2*m
Torej bi lahko zmanjšali tudi maso, kaj če bi naredili votel rotor? Oziroma nekaj kar bi delovalo, samo da bi bilo s čim manjšo maso.
J = r^2*m
Torej bi lahko zmanjšali tudi maso, kaj če bi naredili votel rotor? Oziroma nekaj kar bi delovalo, samo da bi bilo s čim manjšo maso.
FrRoSt ::
Seveda lahko zmanjšas tudi maso!
Vprašanje je, zakaj bi sploh zmanjšal J?
Spodaljševanjem rotorja se J ne zmanjša!!
Vprašanje je, zakaj bi sploh zmanjšal J?
Spodaljševanjem rotorja se J ne zmanjša!!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
mirator ::
Se pa zmanjša s kvadratom polmera pri enaki masi. Če se zmanjša polmer se mora, da bo masa enaka, povečati dolžina. Z zmanjšanjem polmera pa se hkrati zmanjša navor.
KraitPay ::
Tale povezava ima najboljšo razlago za J. Meni je pomagalo pri celostnem razumevanju vztrajnostnega momenta.
marjan_h ::
@Kraitpay hvala, vendar mene zanima bolj iz inženirskega stališča zakaj se ne zmanjša mase rotorja, za doseganje manjšega masnega vztrajnostnega momenta? Ali celo oboje, torej daljši rotor in manj mase?
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Konkretno pri kakšnih rotorjih te to zanima? Sam sem v moji diplomi obravnaval dinamiko rotorja električnega servomotorja. In tam sem, tudi za voljo čim večje dinamike samega pogona (zaželen čim manjši masni vztrajnostni moment - boljši pospeški in pojemki), vzel dokaj majhen premer rotorja in ga podaljšal. Mase pa nisem mogel zmanjšati, ker zaradi magnetnih lastnosti elektromotor potrebuje lamele iz dinamo pločevine (gostota ~7,8kg/dm^3) in pa kletko (šlo je za 3 fazni asinhronski stroj) iz aluminijeve zlitine. Tudi daljšanje rotorja ima svojo ceno. Z daljšanjem rotorja (če je vležajen na obeh koncih) pada kritično število vrtljajev. Če bi namesto dinamo pločevine lahko uporabljal aluminij ali celo magnezij (ali litij), bi se to zelo poznalo. Ampak premer le vpliva na vztrajnostni moment s kvadratom in se ga zato najbolj "splača" manjšati...
To je samo nekaj vidikov manjšanja vztrajnostnega momenta pri rotorjih elektromotorjev. Pri teh si omejen tudi z električnimi veličinami (da dosežeš določen tok v kratkostični kletki, moraš doseči določen presek le-te, kar je spet vezano na premer) tako, da je zadeva kompleksna...
Seveda obstaja v strojništvu še kup drugačnih rotorjev (centrifuge npr.) Vsak se preračunava v skladu z namenom uporabe, tudi vztrajnostni momenti, če aplikacija to zahteva...
Lp
Jože
Konkretno pri kakšnih rotorjih te to zanima? Sam sem v moji diplomi obravnaval dinamiko rotorja električnega servomotorja. In tam sem, tudi za voljo čim večje dinamike samega pogona (zaželen čim manjši masni vztrajnostni moment - boljši pospeški in pojemki), vzel dokaj majhen premer rotorja in ga podaljšal. Mase pa nisem mogel zmanjšati, ker zaradi magnetnih lastnosti elektromotor potrebuje lamele iz dinamo pločevine (gostota ~7,8kg/dm^3) in pa kletko (šlo je za 3 fazni asinhronski stroj) iz aluminijeve zlitine. Tudi daljšanje rotorja ima svojo ceno. Z daljšanjem rotorja (če je vležajen na obeh koncih) pada kritično število vrtljajev. Če bi namesto dinamo pločevine lahko uporabljal aluminij ali celo magnezij (ali litij), bi se to zelo poznalo. Ampak premer le vpliva na vztrajnostni moment s kvadratom in se ga zato najbolj "splača" manjšati...
To je samo nekaj vidikov manjšanja vztrajnostnega momenta pri rotorjih elektromotorjev. Pri teh si omejen tudi z električnimi veličinami (da dosežeš določen tok v kratkostični kletki, moraš doseči določen presek le-te, kar je spet vezano na premer) tako, da je zadeva kompleksna...
Seveda obstaja v strojništvu še kup drugačnih rotorjev (centrifuge npr.) Vsak se preračunava v skladu z namenom uporabe, tudi vztrajnostni momenti, če aplikacija to zahteva...
Lp
Jože
marjan_h ::
Hvala Jože. Zanimalo me je na splošno. Kaj je dinamo pločevina in zakaj se tako imenuje? Je to jeklo?
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Dinamo pločevina je jeklo z nizkim odstotkom ogljika in visokim odstotkom silicija in aluminija.Tipično vsebuje ~0,02% C, ~1,8% Si, ~0,25%Al. Gostota pa je ~7850 kg/m^3.
Lp
Jože
Dinamo pločevina je jeklo z nizkim odstotkom ogljika in visokim odstotkom silicija in aluminija.Tipično vsebuje ~0,02% C, ~1,8% Si, ~0,25%Al. Gostota pa je ~7850 kg/m^3.
Lp
Jože
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Pri električnih strojih so magnetne lastnosti bistvene, dinamo pločevina pa je "najcenejši kompromis" med lastnostmi in ceno. Ta material boš zasledil v veliki večini električnih rotacijskih strojev. Obstajajo pa motorji, ki imajo na rotorju samo navitje, brez rotorske pločevine (ti so redki). Ali pa taki, ki imajo na rotorju trajne magnete (teh je že malo več, so pa za posebne namene)...
Lp
Jože
Pri električnih strojih so magnetne lastnosti bistvene, dinamo pločevina pa je "najcenejši kompromis" med lastnostmi in ceno. Ta material boš zasledil v veliki večini električnih rotacijskih strojev. Obstajajo pa motorji, ki imajo na rotorju samo navitje, brez rotorske pločevine (ti so redki). Ali pa taki, ki imajo na rotorju trajne magnete (teh je že malo več, so pa za posebne namene)...
Lp
Jože
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Iščem Maxon motor 136293Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 693 (541) | Siddh |
| » | Električni motor - vrtilna hitrostOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 10237 (8061) | marjan_h |
| » | Fizika - avtomobilOddelek: Šola | 3421 (1775) | marjan_h |
| » | navitje in zgradba elektromotorjaOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4745 (4082) | SaXsIm |
| » | generator za veterno elektrarnoOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 5902 (5464) | Azrael |