» »

Fizika - avtomobil

Fizika - avtomobil

marjan_h ::

Zanima me iz kje pride ta enačba (Vlečna sila pri avtomobilu):

F = (M * i) / rk

F = vlečna sila
M = navor
i = prestavno razmerje
rk = polmer koles avtomobila

Če bi kdo prosim razložil ali izpeljal iz kje pride.

Hvala.

Matevz96 ::

Nimaš kaj izpeljevat to je samo enačba za moment ( M = F * r), samo da je navor izražen kot navor na motorju krat prestava (dobiš moment na kolesu).
#hooldthedoor

marjan_h ::

Aja jaz sem mislil da se prestava upošteva le pri vrtljajih. Recimo če želimo doseči različno hitrost vrtenja.

Matevz96 ::

Na obeh straneh gonila imaš enako moč (P), moč je definirana kot P = M * w (omega), tako da če z gonilom zmanjšaš hitrost vrtenja obenem povečaš momemt.
#hooldthedoor

marjan_h ::

Aha, tako torej.

Če ostanemo pri avtomobilizmu, ali je kakšna razlika med navorom električnega vozila in bencinskim. Na nekem predavanju na youtube sem slišal, da pri električnem vozilu ko pritisnemo na stopalko za plin nadziramo navor. Je to res, in ali je podobno pri bencinskem motorju?

onitam ::

Navor = navor.

Pri električnih mašinah je navor enak konstanti * toku. Torej z ničle maš poln navor.
Pri motorju z notranjim zgorevanjem pa je navor produkt sile na bat * radius kolenčaste gredi. Sila na bat je produkt tlaka na bat in površine bata, tlak pa odvisen od izgorevanja, polnjenja valja.... valj ne moreš napolniti na polno, ko se motor ne vrti. Krivulja zgleda tako, da nekje do 1/3 obratov raste po 2/3 pa začne padat. Torej je navor odvisen od veliko dejavnikov in ni konstanten.
bleh

marjan_h ::

No, pri električnih vozilih je odvisno ali gre za asinhronski motor ali komutatorski. Pri električnih motorjih je navor = tok * magnetni fluks.

Me pa zanima če je kdo slišal za slabljenje polja pri električnih motorjih, to sem slišal na enem od videoposnetkov na youtube.

WarpedGone ::

Razlika v navoru elektromotrja in ICE:



Razlika je v max navoru pri posameznih vrtljajih.
Konkretne številke niti niso važne, važna je točna razlika v obliki krivulj.
Elektromotor 'štarta' z razpoložljivim navorom ki je enak max možnemu, to drži do nekih X rpm, potem pa navor z naraščanjem upada najprej linearno, nato pa s kvadratom naraščanja RPM.
ICE štarta z 0 navora vse do nekih min vrtljajev, ko je sposoben končno vzdrževat lastno vrtenje, nato se navor počasi veča do nekega max nato pa zopet upade na 0, ko notranje trenje preseže sproščeno energijo.

Ker ima elektromotor uporaben navor neglede na vrtljaje, ne potrebuje menjalnika (če ima le dovolj moči) temveč le reduktor (enostopenjski prenos).
Zbogom in hvala za vse ribe

onitam ::

Nisem električar, klikor vem je navor samo proporcionalen magnetnemu fluksu in je vmes še druga konstanta.
Pri slabljenju pa samo vem to, da je koristno, ko želiš več obratov iz motorja. Pri tem sem moč ostaja konstanta in se manjša navor (torej tudi fluks). Seveda če predpostavimo, da je vse idealno in ni izgub.
bleh

marjan_h ::

Hvala, sta vidva mogoče strojnika?

Imam še eno konkretno vprašanje: Zakaj je skupna masa vozila, ki je reducirana na cesto:

m_skupaj = masa avtomobila + Jm * (i^2/rk^2) + ((4 * Jk) + Jg)/(rk^2)

Jm = masni vztrajnostni moment motorja
Jk = masni vztrajnostni moment kolesa
Jg = masni vztrajnostni moment gredi

i = prestavno razmerje
rk = polmer koles avtomobila

Saj vem, malo je zakomplicirano, tisto zakaj se Jk množi s štiri, je logično ker ima avto 4 kolesa. Vendar ostalo pa nebi vedel. Imam en starejši priročnik za strojnike.

marjan_h ::

Sem delno ugotovil iz kje pride ta dodatna masa:

In sicer po definiciji je: J = r^2*m, kar pomeni:

m_motor = (J_motor)/rk^2)* i^2.

Samo ta prestava (i) na kvadrat še vedno ne vem zakaj je ravno na kvadrat?

Unilseptij ::

Mislim, da tole ne bo držalo... J = r^2*m velja samo za točkasto telo, ki kroži na razdalji r od izhodišča. Poleg tega ni jasno, kaj sploh misliš pod m_skupaj in masa_avtomobila. Za kakšen namen je uporabna ta m_skupaj?

Seveda je potrebno pri izračunih voznih lastnosti upoštevati t.i. vztrajnost motorja, ki ima popolnoma drugačne kinematične lastnosti, ko se giblje, kot ko miruje (podobno kot pri kolesu/biciklu), zaradi vrtilne količine, ki jo ustvarja motor. Ampak masa, kot je običajno definirana, je pač masa, in moraš malo bolj razložiti, kaj sploh računaš.

marjan_h ::

Hmm, masa avtomobila je mirovna masa, nato se upošteva še strojniške lastnosti in dobimo skupno maso avtomobila reducirano na cesto (m_skupaj). Tako vsaj piše v tem strojniškem priročniku.

Prestava na kvadrat naj bi bila energija. In računam pospešek avtomobila F = ma (Drugi Newtonov zakon) vendar rabim to reducirano maso na začetku.

Vendar ne vem iz kje pride ta formula, kar iz neba je padla v ta priročnik.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: marjan_h ()

Unilseptij ::

Tole sem našel...http://transportproblems.polsl.pl/pl/ar...

Gre za to, da pri sili, ki je potrebna za dosego nekega pospeška, upoštevaš še rotacijsko vztrajnost ("maso"), ki nastane, ker se deli vozila pospešeno vrtijo. Ta skupna sila je večja, kot če upoštevaš samo dejansko maso vozila, ki bi kot klada brez trenja drselo po cesti.

marjan_h ::

Hvala za članek. Vendar ne razumem dobro v enačbi, kjer kvadriramo prestavo. To naj bi bila energija, ampak verjetno je potem brez enote (Joule). Ker drugače se enote ne izidejo.

Unilseptij ::

Prestavno razmerje kvadriramo, ker v izračunu vztrajnostnega momenta kvadriramo radij. In prestavno razmerje je v končni fazi ravno razmerje med radijem kolesa in efektivnim radijem vrtenja pogonskega sklopa v določeni prestavi.... Tukaj si samo nadomestil nek efektivni radij vrtenja pogonskega sklopa z rk/i.

marjan_h ::

Aha, torej neke vrste kompenzacija.

V nadaljevanju se to več ne upošteva: ((4 * Jk) + Jg)/(rk^2)

Kakor razumem se upošteva to le pri motorju, ali ni pri avtomobilu kakšen dodaten zobnik na gredi ali kolesih?

Unilseptij ::

Edina stvar, ki je ne razumem, je del Jg/rk^2... tukaj ni jasno, katero gred misli (pogonsko gred ali pogonsko os vozila) in zakaj jemlje radij rk brez nekega dodatnega kompenzacijskega faktorja kot pri motorju. Za del 4*Jk/rk^2 je jasno, saj je efektivni radij kolesa kar rk, imamo pa 4.

Zgodovina sprememb…

marjan_h ::

Ja, to tudi mene matra. Si mogoče fizik ali strojnik?

Imam še eno precej enostavno vprašanje, katerega problem si pa malo težje predstavljam:

Če imamo avto, ki pelje po cesti z neko hitrostjo "v" in nekim pospeškom "a". Ali je hitrost koles s katero se vrtijo, se mi zdi da je obodna hitrost enaka "v"? Kaj pa pospešek? Je kotni pospešek enak pospešku avtomobila? Kako preračunam iz avtomobilskega "a" v kotnega?

Hvala lepa.

seminal ::

Hitrost pri stiku gume z podlago je vedno enaka 0, razen ko rišeš črte za sabo :P

Unilseptij ::

marjan_h je izjavil:

Ja, to tudi mene matra. Si mogoče fizik ali strojnik?

Imam še eno precej enostavno vprašanje, katerega problem si pa malo težje predstavljam:

Če imamo avto, ki pelje po cesti z neko hitrostjo "v" in nekim pospeškom "a". Ali je hitrost koles s katero se vrtijo, se mi zdi da je obodna hitrost enaka "v"? Kaj pa pospešek? Je kotni pospešek enak pospešku avtomobila? Kako preračunam iz avtomobilskega "a" v kotnega?

Hvala lepa.


Dokler kolesa ne podrsavajo ("kopljejo") je obodna hitrost enaka hitrosti vozila, prav tako je tangentni pospešek vrtenja kolesa enak pospešku vozila. Tangentni pospešek je s kotnim pospeškom povezan preko enačbe at = rk * alpha, kjer je at tangentni pospešek, rk radij kolesa in alpha kotni pospešek.

marjan_h ::

Hvala, je smiselno.

Še eno: Imamo avto ki pelje po klancu navzgor. Ali moram odšteti dinamično silo na klancu od potisne sile avtomobila? Ker zanimivo je, da moč motorja je konstanta. Po enačbi P = F*v, če je moč konstanta in če tisto silo na klancu odštejem od potisne, se poveča hitrost. Kar bi pomenilo da večji kot je klanec z višjo hitrostjo gre avto gor. :|

Potem je edino le, da se moč motorja spreminja.

marjan_h ::

Saj ne sprašujem, nič drugega kot le če se moč motorja v avtomobilu (električni, hibridni, bencinski) lahko spreminja?

WarpedGone ::

Not even wrong ...
Zbogom in hvala za vse ribe

marjan_h ::

WarpedGone je izjavil:

Not even wrong ...


Kaj naj bi pa to pomenilo? Se mi zdi, da je eno od zahtevnejših vprašanj saj skoraj noben ne odgovori.

WarpedGone ::

To pomeni, da očitno ne razumeš osnovnih konceptov niti kako se ti koncepti kažejo v vsakdanjosti.
Odgovor na zastavljeno vprašanje bi zato nujno obvisel v zraku, razumevanja še vedno nebi bilo.
Zbogom in hvala za vse ribe

marjan_h ::

Seveda ne razumem, zato sprašujem ker prvič računam takšne stvari. Motor je podan z močjo recimo 100KW. To upoštevamo pri računanju sil na klancu.

Nimam avtomobila, je pa to računanje zanimivo ker ugotoviš, da narobe razumeš fizikalne koncepte. Preden kupiš vozilo, in pogledaš v prometno je dobro razumeti te "fizikalne koncepte".

seminal ::

Maš prave koncepte vidim ja, kako se ti sila odšteje ? v klanec se ti prišteje sila torej se ti hitrost zmanjša kar je logično tudi iz prakse... Tvoj primer velja če gre avto po kalncu navzdol :)

Pa ja seveda moč bencinskega motorja oz če smo nataančni notranjim izgorevanjem ni konstanta, imaš slike grafov moči in navora na netu še pa še, za električni motor si dobil će zgoraj odogvor...

WarpedGone ::

Grafi moči in navora podajajo MAX možno vrednost. Konkretna moč je lahko tudi negativna - motor zavira.
Zbogom in hvala za vse ribe

marjan_h ::

Aha. WarpedOne - lepo da si izpostavil primer, da motor zavira. Dajmo še kaj izračunati na tvoj primer.

Malo sem razmišljal, recimo da vozimo po ravni cesti in za voljo enostavnosti zanemarimo trenje in zračni upor. Sedaj je moč motorja pozitivna in tudi navor. Kaj pa se zgodi če motor začne zavirat z -50 Nm. Avto se bo ustavil, ampak ne vemo kdaj. Kako se recimo upošteva, sedaj je 500 Nm pozitivnega navora, nato takoj negativen. Ali se da izračunati samo iz tega kdaj se bo avto ustavil? Rabimo mogoče še hitrost, ali pa polmer gredi?

K0l1br1 ::

Boš rabil več podatkov, v prvem primeru ti avto pospešuje, dokler motor dela in pride na končno hitrost, ko motor neha delati, nato praviš, da pospešeno zavira in pride s neke hitrosti na 0. Torej se z dovolj podatki da zračunati. Imaš pa čudne enote za računanje (Nm). Na avto deluje sila (v N), sila povzroči pospešek, posledica je končna hitrost. Silo dobiš iz navora motorja prenesenega na kolesa. Seveda je primer brez veze, ker avto bi rabil samo eno dobro brco, če ne bi bilo ne upora zraka, ne sile trenja, da bi pospešil in dosegel končno hitrost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: K0l1br1 ()

marjan_h ::

Ja imaš prav, avto bi v tem primeru pospeševal. Kaj če rečemo, da avto potuje na začetku s konstantno hitrostjo v, s konstantnim navorom na gredi M. Verjetno se potem čas ustavljanja izračuna z a = v/t, kjer izrazimo t?

Hvala.

WarpedGone ::

1. pozabi na gred
2. pozabi na prestavno razmerje
3. pozabi na strojniške bližnjice iz katerih je pokrajšano vse kar je možno tehnično pokrajšat
4. drži se fizikalnih osnov: energija, sila, pospešek, hitrost, enakomerno gibanje, pospešeno gibanje

Vsa tvoja konfuzija izvira iz hvatanja krivin in ti na konc ni jasno niti kje si, niti kako si tja pršu, niti zakaj nisi doma.
Zbogom in hvala za vse ribe

marjan_h ::

Rabimo še maso avtomobila.

seminal ::

Tole računanje ustavljanja ali pa pospeševanje vozila z upoštevanjem kv. zakona upora, se da lepo reševat z integriranjem. 1. letnik faksa...

marjan_h ::

In kaj bi integriral? Jaz sem si vzel čas in preveril s pomočjo googla, vendar nisem našel nobene rešene naloge, kjer bi izračunali čas ustavljanja.

al_z ::

Strojniki so inženirji, zato ponavadi že speljane formule samo uporabljajo pri svojih izračunih, ni pa jim treba razumeti, kako se natančno do njih pride. Medtem pa fizikom (in nekaterim matematikom) mora biti izpeljava formul jasna, da lahko kakšno novo speljejo, tudi s pomočjo integralov. Skoraj vse fizikalne formule iz srednje šole še na resnem faksu spremenijo v odvode ali integrale. In večina primerov iz srednješolske fizike so samo posebni (enostavni) primeri težjih problemov.

marjan_h ::

Ja, vendar, če znaš izpeljati si ti ni potrebno zapomniti. No, kakor za koga. Jaz si ne zapomnim, če ne vem iz kje pride enačba.

Integral je samo vsota neskončno tankih stolpičev. Ampak to, ni bilo moje vprašanje, če mogoče poznaš odgovor kaj je @seminal mislil kaj bi integriral bi prosil, da odgovoriš.

Se zahvaljujem.:)


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Navor bencinski motor

Oddelek: Na cesti
374497 (3416) SumTingWong
»

Kilovati in Konjske moči (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti
7011799 (9703) konspirator
»

Najbolj ekonomično pospeševanje (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
12823097 (20194) Pyr0Beast
»

Se avto res matra? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10724580 (22313) energetik
»

Navor - avtomobilizem?

Oddelek: Na cesti
216569 (6197) krneki0001

Več podobnih tem