Ugrabitev izrazov za naravne danosti v tehnološke namene

V zadnjih desetletjih se je razvijalo npr. računalništvo in internet.

Veliko izrazov se je uporabilo za opis naravnih zadev in se jih je nato uporabilo še za tehnološke zadeve.

Nekaj primerov:

mouse - miška
cloud - oblak
net
web
tweet
...

Skratka, besede so dobile povsem drug pomen, tehnološki drug pomen je celo bolj zastopan in ob prvi omembi besede vsak najprej pomisli na tehnološko stvar, ne pa na naravno stvar. Če iščeš nekaj o oblakih, se ti slej ko prej v iskanje pridejo storitve na strežnikih v lastništvu drugih, kot pa gmote vodne pare na nebu.

Isto se je zgodilo s korono. Korona je fizikalni pojav:

Corona discharge @ Wikipedia

Ali pa še mnogo drugih zadev: Corona @ Wikipedia

Kaj me moti pri vsem tem? Nimamo domišljije, da bi za neko novo zadevo dali novo ime. Za isto besedo se uporabi več različnih zadev. Saj tudi v slovenščini poznamo podobne zadeve. Na primer klóp in klòp.

Praktično je sedaj v teh časih zelo težko izbrskati nekaj o koroni kot pojavu, ker se ti izpisujejo zadetki samo za virus.

Na primer, obstajajo korona kamere, s katerimi pregledujejo daljnovode. Če danes želiš poiskati karkoli na to temo, dobiš ven izpise termografskih kamer in merjenje temperature pri ljudeh z njimi, ne pa kamere za korono, kot pojav. Pred tem virusom je bilo to na primer zelo enostavno najti.

Naj se debata začne :)

Ti hočeš izpostaviti problem, čeprav je zelo pogost pojav tudi izven tehnologije.

Crane
That bird is a crane.
They had to use a crane to lift the object.
She had to crane her neck to see the movie.

Date
Her favorite fruit to eat is a date.
Joe took Alexandria out on a date.
Not to date myself, but I remember listening to radio shows as a kid.
What is your date of birth?

Engaged
They got engaged on March 7th.
The students were very engaged in the presentation.

Foil
Please wrap the sandwich in aluminum foil.
They learned about the role of a dramatic foil in English class.

Leaves
The children love to play in the leaves.
They do not like when their father leaves for work.
...

Welcome to the language.
Tako jezik že ves čas deluje.
Za čisto vsako besedo se da izbrskat izvor, kjer ima ta izvor drug pomen.
Besede nastajajo z metaforami.
Metafora je pa samo to, da beseda označuje en predmet, ki ima več lastnosti, potem pa hočeš poimenovat eno izmed teh lastnosti in uporabiš kar besedo, ki se uporablja za cel predmet. Npr slon = velik. Zlahka lahko zdajle takoj izumim novo besedo: on je slonast. In boš lahko sklepal, da mislim "velik".

Meni je to vse kristalno jasno, ker sem prebral veliko knjig o tem in veliko razmišljal o tem.

Evo ravno ena, ker se mi je pobliskal nvidiin oglas "frames win games" ...
Kaj je frame? Okvir. Recimo tisti za slike. Kakšne dimenzije rabiš, da zmagaš neke igre?
Tudi ethernet ima frames, ki predstavljajo zunanji ovoj podatkovnega paketa na žici. Evo, na moji gigabit mreži imam 780 fpsov! Eat that, nvidia.
In zakaj benchmarki sploh rišejo nekaj na monitor, če je treba štet samo okvirje na sekundo? Brez vsebine, nihče ne omenja vsebine, brezveze se matrajo ... lamerji.

uhuhu je 20. apr 2020 ob 17:53 izjavil:

Ali pa to, da poješ krožnik juhe in popiješ dva kozarca vode, pa ne poješ ne krožnika niti ne popiješ kozarca, ampak ti dve besedi kar naenkrat pomenita količino hrane, ki jo spraviš vase.

No, to, da jaz ne poznam nikogar, ki bi pojedel krožnik, juho pa pustil, ne dokazuje, da ni kdo naredil drugače :)

Ni kar naenkrat... Tvoja primera sta bolj mejna. Najbrž se jih da tako razumeti, kot praviš, ampak jaz jih ne.

Ne poješ namreč jušnega krožnika, ampak poješ za en krožnik juhe.

Prav tako ne spiješ kozarec za vodo pač pa spiješ za en kozarec vode.

V obeh primerih gre za opis količine in ne samih predmetov, četudi količina ni izražena z ISO merilno enoto...

Ales je 20. apr 2020 ob 18:25 izjavil:

uhuhu je 20. apr 2020 ob 17:53 izjavil:

Ali pa to, da poješ krožnik juhe in popiješ dva kozarca vode, pa ne poješ ne krožnika niti ne popiješ kozarca, ampak ti dve besedi kar naenkrat pomenita količino hrane, ki jo spraviš vase.

No, to, da jaz ne poznam nikogar, ki bi pojedel krožnik, juho pa pustil, ne dokazuje, da ni kdo naredil drugače :)

Ni kar naenkrat... Tvoja primera sta bolj mejna. Najbrž se jih da tako razumeti, kot praviš, ampak jaz jih ne.

Ne poješ namreč jušnega krožnika, ampak poješ za en krožnik juhe.

Prav tako ne spiješ kozarec za vodo pač pa spiješ za en kozarec vode.

V obeh primerih gre za opis količine in ne samih predmetov, četudi količina ni izražena z ISO merilno enoto...

Praviš, da gre za opis količine. Tudi jaz sem tako napisal. V čem se torej ne strinjava? Ne vidim neke razlike.