Esp8266 / arduino modbusRTU

Pozdravljeni,
Se kdo mogoče spozna na modbusRTU programiranje za arduino.

V osnovi je že vprašanje precej ozko. Pa kljub temu velja poizkusiti.

Arduino = Master, Naprava = Slave

Naprava pričakuje poslan paket na slave naslov točno določen hex paket -> torej se pošlje na RS485:
Primer:
Send : 01 10 90 00 00 04 08 01 00 00 00 00 00 00 00 B6 E7
Receive : 01 10 90 00 04 1C EE

Torej paket je sestavljen po tej tabeli. Ker mi slika NE deluje prilagam samo povezavo
Tabela

Poslati bi bilo potrebno tale paket ? Kako
01 10 90 00 00 04 08 01 00 00 00 00 00 00 00 B6 E7

Za modbus RTU imas ze narejeno arduino kniznjico. Predlagam, da si jo ogledas.

https://www.arduino.cc/en/ArduinoModbus...

Saj imaš v primernu naprogramiran primer??

byte msg [] = {
    0x01,
    0x10,
    0x90,
    0x00, 
    0x00,
    0x04,
    0x08,
    0x01,
    0x00,
    0x00,
    0x00,
    0x00,
    0x00,
    0x00,
    0xB6,
    0xE7  
};

for (int i = 0; i < sizeof(msg); i++) {
     Serial.print(msg[i], HEX);
     rs485.write(msg[i]);
     Serial.print(", ");
}

A to ne deluje?

simont je 27. feb 2020 ob 08:07 izjavil:

Pošiljanje in branje RS232/485 preko testiranih večih knjižnic načeloma ni taka huda težava. Večji problem mi predstavlja priprava specifičnega Hexadecimalnega paketa, ki ga je potrebno poslati oz. način.

Prilagam proizvajalčev protokol, če je volja pogledati stran 6-10. Prilagam tudi enega izmed primerov arduino kode.

Ker je govora o RTU, to pomeni, da pošiljaš binarne podatke. Tam kjer ti piše "hex 2f", pripraviš vrednost 0x2f za pošiljanje in to je to.

Ko sestavljaš "svoje" ukaze, moraš na koncu izračunati in dodati še CRC16 kontrolno kodo, ravno tako bo dobro, da jo preveriš pri odgovorih.

Za pomoč, da boš vedel, če si lasten paket pravilno sestavil in, če ima pravilno CRC kodo, si lahko pomogaš s spletnim enkoderjem/dekoderjem: http://modbus.rapidscada.net/

Edit: CRC16 je prav

Mojih top 5 razlogov, da mi modbus slave na RS485 ni vrnil odgovora so bili:
- Razlika v parametrih komunikacije (hitrost, št. bitov, pariteta, št. stop bitov).
- Napaka v izračunu CRC16.
- Napačen naslov (pomešal little in big endian).
- Napaka v moji kodi, kadar nisem uporabil knjižnico.
- Napaka v napeljavi: napačno terminiranje, pletenica, ki to ni bila, ipd.

Načini, kako sem se tega do sedaj loteval:
- RS485 na PC, da sem gledal kaj res pošiljam (pred leti je to bil RS485 na RS232, danes je to direktno RS485 USB dongle).
- Ko sem kaj zajel, uporaba modbus dekoderja (povezava od zgoraj - tako sem našel napačen CRC).
- "Duh!" trenutek, ko primerjam zajem iz originalnega SW in to, kar pošiljam jaz (napačen naslov).
- Multimeter in osciloskop (WTF trenutek, ko na kablu do PC pride skozi vse prav in v pravem vrstnem redu, slave na drugem kablu pa ne dobi ničesar).

Mogoce ima ze skurjen Arduino, pa se ne ve. ;)

AndrejO je 27. feb 2020 ob 20:43 izjavil:

Čeprav, če signalizacija ne bi bila prava, potem tudi slave verjetno ne bi ničesar sprejel, da bi vključil svoj driver in ubil Arduino ali pa RPi.

Ja, o tem sem tudi jaz razmisljal, ne poznam interface-a tolk dobr, nisem pa sel gledat a je kaka linija po defaultu high.

Bi pa RPi verjetno prej crknil kot Arduino. Te male igracke so kr zilave. Jaz sem taksno napako naredil z RS-232...

"Hmm, mam USB to Searial, to lahk kr priklopim na RS-232."

Po cudezu je vse prezivelo. :)))

Mogoče za začetek prenos iz Windows GUI APP - Docklight na RPI - USB
Uporaba USB dongla na USB-RS485-WE enota
Kaj bi priporočali za command line utility ali python kodo da pošljem za test paket
01 10 90 00 00 04 08 01 00 00 00 00 00 00 00 B6 E7

AndrejO je 28. feb 2020 ob 09:47 izjavil:

Sem sel pogledati dejansko specifikacijo za RS485 ... 0 je nad +200mV, 1 je pod -200mV. Če je imel oklopljen kabel (skupno maso) in običajen dvožilni half-duplex pristop, potem se ne bi smelo nič zgoditi. Če je bilo eno izmed napajanj izolirano, kabel pa je šel direktno na pin MCU-ja, pa je skurjen

Sem sel gledat... Mal drugac dela, ce sem prav razumel dokumentacijo. +/-200mV je razlika med eno in drugo linijo. Na obeh linijah imas konstantno napetost, ki jo potem spreminjas. Ampak tle sva ze off-topic.

simont je 2. mar 2020 ob 12:05 izjavil:

Ali je paket "01 10 90 00 00 04 08 01 00 00 00 00 00 00 00 B6 E7" potrebno kakorkoli formatirati oz. kakšne so izkušnje glede tega ?

Koliko imaš kaj izkušenj s programiranjem in branjem tehnične dokumentacije?

Kar bi potreboval je to, da ti firma plača ustrezno izobraževanje, da boš razumel zakaj tvoja vprašanja nimajo smisla. In to čisto resno.

Če se sprašuješ o "formatiranju" nekih podatkov oziroma nisi prepričan, če bo težava z RTU "zaradi binarni paketov", potem nekaterih osnov v programiranju še nimaš razčiščenih. Glede na to, da to delaš za denar, potem je najbolj pošteno, da ti izobraževanja plača tisti, ki ti že tako daje plačo. Če to delaš tudi za sebe, potem imaš na dnu nekaj predlogov, ki ne bodo rešili tvojega trenutnega problema, te bodo pa postavili na pravo pot.

Če ne veš katero knjižnico uporabiti, to pomeni, da v podjetju nimate nikakršnih izkušenj s tovrstnim delom, ti pa sedaj brez znanja (kaj šele izkušenj) izbiraš nekaj, kar bo definiralo vaš produkt ali produkte za naslednjih N let. Kar pojasni tvoja vprašanja, ni pa to dobra popotnica ne zate, ne za podjetje, ki bi lahko v tebe najprej investiralo, preden ti naloži takšno odgovornost.

Če se sprašuješ o podatkovnih tipih, potem tvoji izjavi o tem, da znaš že precej o programiranju, preprosto ni možno verjeti. O takšnih stvareh se pogovarjajo študenti na prvih urah programiranja. Kar je načeloma OK, ker smo vse enkrat bili začetniki. Ni pa OK, če se kot začetnik postaviš v vlogo strokovnjaka.


S konkretnim problemom ti zato lahko tako pomaga kdo drug, ki ga ne moti brezplačno svetovanje podjetjem pri njihovem produktnem razvoju.



-----------------------


Da pa ne bom samo bentil ... če te področje embedded prograpiranja dejansko zanima (strokovnjaki so v primerjavi z drugimi IT področju tudi med dobro plačanimi) in glede na do sedaj izkazano znanje tukaj, ti priporočam v branje in za izobraževanje:

Ker je veliko stvari v C ali C++ in, ker je embedded programiranje praktično sistemsko programiranje in zato, da se ne boš več nikoli spraševal "kateri tip spremenljivke uporabiti":
The C Programming Language, B. Kernighan in D. Ritchie

Ker embedded programiranje terja poznavanje strojne opreme na kateri se programska koda izvaja in zato, da se več ne boš spraševal o "formatiranju" podatkov:
Arhitektura računalniških sistemov, D. Kodek

Zato, da si pridobiš osnovno razumevanje o najpogostejših periferijah in nekaterih praktičnih rešitvah/pristopih v embedded sistemih:
Making Embedded Systems, E. White

Kar se tiče eksperimentiranja, praktično ves material za prve korake v embedded je dobavljiv v Sloveniji ali v Slovenijo ter hkrati dovolj poceni, da boš verjetno več plačal za knjige.