ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.
V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so RemoveDEBRIS, Astroscale in ClearSpace.
Ob robu pred tednom popisane konference Space19+ v Sevilji so pri Esi sprejeli še zadnje podrobnosti in financiranje za misijo ClearSpace-1. Po načrtu bo konec leta 2024 ali v začetku 2025 v vesolje poletelo plovilo, ki bo s štirimi rokami na 800 kilometrih višine ujelo 100-kilogramski satelitski adapter Vespa, ki je ostal za misijo Proba-V. Nato se bo združek usmeril proti Zemlji in zgorel ob padcu v atmosfero. Snovalci poudarjajo, da je samomorilska narava podviga zgolj začasna in da bodo nadaljnje faze razvoja usmerjene v večkrat uporabne naprave. Program bo vodila švicarska firma ClearSpace, ESA pa je v prvem triletju zanj namenila 70 milijonov evrov. Celotni stroški do vključno 2025 naj bi predvidoma znašali 117 milijonov evrov, kar gre bržkone tudi na račun dejstva, da program zapoveduje rabo evropskih nosilnih raket. Vsekakor pa je ESA s tem konkretizirala besede, da je odstranjevanje orbitalnega drobirja postalo njen strateški cilj.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Te smeti so problem pa spet niso tak problem. Za te, ki vedo, da so v orbiti, jih spremljajo in se jim da izogibat, cena izogibanja pa ne more biti ne vem kako visoka, sigurno ne v rangu čiščenja takih smeti.
Svoj problem so manjši delci, ki jih ni mogoče zaznati, za ta problem verjetno ne obstaja nobene rešitve, razen dovolj močen "oklep" da te ne preluknja.
Sama množičnost pa niti ni tako velika, če pomislimo da je na planetu v eni dimenziji (na površju) 1,5 milijarde avtomobilov, torej 2.000x več kot je po vesolju teh identificiranih manjših delcev, ki so še na različnih višinah.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Govoril sem za trenutno stanje, tu ni kaj dosti za narediti, v prihodnje pa jasno da se mora ravnati drugače. Če ne drugega mora imeti vsak kos ki gre v vesolje točno projekcijo kje bo zaključil svoje življenje. Nima nobene veze ali je to privat firma ali ne.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
A morda kdo ve na kateri višini so ti vesoljski odapdki sploh še mogoči? Namreč nižje kot greš bolj se te smeti spucajo same od sebe (nestabilna orbita?)
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
A morda kdo ve na kateri višini so ti vesoljski odapdki sploh še mogoči? Namreč nižje kot greš bolj se te smeti spucajo same od sebe (nestabilna orbita?)
Torej privat firme lahko smetijo kolikor hočejo, za čiščenje za njimi bodo pa že države poskrbele? Lepo. Lepo.
Eh, klinc, tole se zdi kot en velik fake news.
At Space19+, ESA’s Ministerial Council, which took place in Seville, Spain, at the end of November, ministers agreed to place a service contract with a commercial provider for the safe removal of an inactive ESA-owned object from low-Earth orbit.
Enega. Enega celega bodo spucali.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
A morda kdo ve na kateri višini so ti vesoljski odapdki sploh še mogoči? Namreč nižje kot greš bolj se te smeti spucajo same od sebe (nestabilna orbita?)
Visje kot si in manjse kot so stvari, dalj casa ostanejo v orbiti. Ce imas satelit na visini 500km, ki tehta 250kg in ima povrsino treh kvadratnih metrov, bo ostal v orbiti 15 let. Oziroma po 15 letih se bo spet vstopil v atmosfero.
Emm, nihce ni rekel, da je privatnih vec kot drzavnih. Si pa ti rekel, da je vecina drzavnih. Pa me zanima zakaj si tako preprican. Jaz v resnici nimam pojma kolk je cesa gor. Privat stvari je kar nekaj, a jih je vec kot drzavnih pa ne vem. Ti pa zgleda, da ves, pa lahk poves kje si to izvedel. Razen, ce samo ugibas?
Tole sem na hitro našel, ker me je zanimal odgovor in sem rahlo presenečen. Tukaj je samo za delujoče satelite statistika.
Total number of operating satellites: 2,062 United States: 901 Russia: 153 China: 299 Other: 709 LEO: 1,338 MEO: 125 Elliptical: 45 GEO: 554 Total number of US satellites: 901 Civil: 38 Commercial: 523 Government: 164 Military: 176
A morda kdo ve na kateri višini so ti vesoljski odapdki sploh še mogoči? Namreč nižje kot greš bolj se te smeti spucajo same od sebe (nestabilna orbita?)
Visje kot si in manjse kot so stvari, dalj casa ostanejo v orbiti. Ce imas satelit na visini 500km, ki tehta 250kg in ima povrsino treh kvadratnih metrov, bo ostal v orbiti 15 let. Oziroma po 15 letih se bo spet vstopil v atmosfero.
Emm, nihce ni rekel, da je privatnih vec kot drzavnih. Si pa ti rekel, da je vecina drzavnih. Pa me zanima zakaj si tako preprican. Jaz v resnici nimam pojma kolk je cesa gor. Privat stvari je kar nekaj, a jih je vec kot drzavnih pa ne vem. Ti pa zgleda, da ves, pa lahk poves kje si to izvedel. Razen, ce samo ugibas?
Aha ZDA največ satelitov pa vesoljskih odpadkov ustvarja mi naj pa pucamo za njimi? Tako kot pri globalnemu segrevanju; oni onesnažujejo ostali svet naj se pa matra da lahko kolikor toliko omilimo problematiko za vse ; tud Američane.
Tile sateliti so še najmanjši problem, ker se jih lahko zazna in sledi. Večji izziv so ostale smeti, ostanki trkov in podobno, ker so manjše, težje jih je zaznati, ampak so zaradi velikih hitrosti prav tako nevarne.
Tile sateliti so še najmanjši problem, ker se jih lahko zazna in sledi. Večji izziv so ostale smeti, ostanki trkov in podobno, ker so manjše, težje jih je zaznati, ampak so zaradi velikih hitrosti prav tako nevarne.
Ja, satelitom in vecjim kosom se ni tak problem izognit in jim ni tolk tezko sledit. Problem so trdi delci velikosti par centimetrov.
