Ars Technica - Število trinajst je za firmo Rocket Lab zares postalo nesrečno, kajti trinajsta misija njihove rakete Electron je prva od komercialnih, ki se je sfižila in uničila tovor sedmih satelitov na krovu.

Ameriško raketarsko podjetje (novozelandskega izvora) Rocket Lab je moralo maja 2017 zaradi programske napake prekiniti prvi testni polet svoje nove rakete Electron, kar je ena najbolj značilnih usod takšnih naprav v njihovi razvojni fazi. Toda nato je firma nanizala kar enajst zaporednih uspelih poletov in se v manj kot dveh letih zavihtela na vrh zasebnih ponudnikov prevoza manjših satelitov v Zemljino krožnico. To sicer ne pomeni, da diha SpaceXu za ovratnik, kajti Electronova nosilnost je zgolj dobrih dvesto kilogramov do nizke krožnice, a vendarle gre za nesporno zgodbo o uspehu in zgled, ki mu skušajo slediti ostali konkurenti. Inženirji so se začeli nedavno celo poigravati z večkrat uporabno različico Electrona.

Toda njihova trinajsta misija kaže, da jo vesolje kaj hitro zagode...

ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so

ESA - Na sestanku v Sevilji je svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije sprejel doslej najbolj zajeten proračun, v višini slabih 14,4 milijarde evrov. S tem je zagotovljeno financiranje vseh zastavljenih projektov, s čimer se ESA odločneje sooča z na novo pognano vesoljsko tekmo med velesilami in uspešnimi zasebnimi podjetji, kot je SpaceX.

Vzpenjajoče se privatne firme, kot so Space X, Blue Origin in Virgin Galactic, pa zagnana Kitajska, ki je letos s 27 izstrelitvami od vseh v orbito poslala največ plovil, so pričele pošteno hoditi v zelje starim igralcem na področju vesoljskih poletov, kamor sodi tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropske države so se tega očitno naposled zavedle, kajti ta konec tedna so na sestanku Space19+ v Sevilji sprejele rekorden proračun za Eso, v višini nekaj manj kot 14,4 milijarde evrov, oziroma štiri milijarde več od prejšnjega, s katerim jim v letu 2016 ni uspelo pokriti vseh potreb. ESA financiranja ne sprejema vsakoletno kot NASA,...

ESA - Evropska vesoljska agencija ESA je sporočila, da je morala premakniti svoj satelit, ker je obstajala zaznavna možnost trka z enim od satelitov SpaceXove konstelacije Starlink. Iz agencije so pozvali k čimprejšnjemu oblikovanju sistema avtomatizirane komunikacije med upravljalci satelitov v Zemljini orbiti.

Število satelitov v Zemljini krožnici se skokovito povečuje, pri čemer bo poglavitni dejavnik v prihajajočih letih rast konstelacij za komunikacijo, ki jih postavljajo SpaceX, OneWeb, Facebook in druga podjetja, saj bodo vključevale od več sto naprav pa vse do 12.000, kolikor naj bi jih imel polno operativen SpaceXov sistem Starlink. To sproža mnoge pomisleke glede gneče tam zgoraj, ki bo bistveno povečala možnost karambolov med plovili. Ti strahovi so se...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razvozlala razlog za ponesrečen pristanek sonde Schiaparelli na Marsu minuli mesec, ki je namesto mehkega dotika površja Rdečega planeta tja treščila s hitrostjo 300 kilometrov na uro in se razletela. Usodna je bila sekunda, ko je enota za navigacijo (IMU - inertial measurement unit) računalniku posredovala previsoke vrednosti in ga zmedla glede položaja sonde.

Prvi del pristanka je namreč potekal v skladu z načrtom. Na višini 12 kilometrov se je pri hitrosti 1730 kilometrov na uro odprlo padalo, ki je upočasnilo spuščanje. Na višini 7,8 kilometra se je odpel toplotni ščit, ki je bil opravil svojo nalogo. Potem pa se je 3,7 kilometra nad površjem zgodil tisti usodni trenutek, ko je IMU, ki meri hitrost vrtenja sonde okrog lastne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je v vesolje izstrelila satelit Planck lanskega maja, četrt leta pozneje pa se je utiril v orbito okrog točke L2, od koder snema vesolje. Po približno pol leta potovanja in umerjanja instrumentov je ob koncu preteklega leta začel resno delati in do danes je napravil že nekaj izvrstnih posnetkov - mnoge smo predstavili tudi na naših straneh.

ESA je včeraj ponosno sporočila, da je Planck sestavil svoj prvi panoramski posnetek neba, kot ga vidi iz svoje orbite. V ospredju se bohoti Rimska cesta in vodoravna linija zvezd na sredi je galaktičen glavni disk. Opazimo tudi vrelce hladnega prahu nad in pod diskom, kjer se rojevajo nove zvezde. Ozadje na skrajnem zgornjem in spodnjem robu posnetka pa je...