Ali se po bontonu sme prodati darilo?

Pozdravljeni! Imam eno vprašanje: Nekdo nekomu podari res drago in dragoceno dario. REcimo da je to darilo vredno 2000 €. Obdarjenec darilo sprejme vendar se mu kmalu začnejo cediti sline po denarju in vidi da bi od denarja imel večjo korist. Osebno mislim, da darila nebi smel prodati ampak bi ga moral vrniti tistemu od katerega ga je prejel. Njegovo prepričanje pa je, da je darilo njegovo da z njim lahko počne kar hoče in da ga lahko če tako hoče tudi proda. Vprašanje je sledeče: Kdo ima prav?

Darilo je dar, torej dano-v-dar. to pomeni, da je sedaj v popolnosti tvoje. z darilom lahko počneš karkoli, ker je tvoje.
zdej pa moraš, ker imaš svobodno izbiro, izbrati, ali ti je bolj do denarja ali do odnosa z obdarovalcem.
bonton so samo smernice, po katerih se ljudje lažje pravilno odločijo.

Gre za zelo specifično zadevo. Pa da ne bo pomote darila nisem dobil jaz. Če bi ga četudi vem da bi obdarovalcu bilo verjetno neprijetno bi mu ga dal nazaj v kolikor ga nebi potreboval. Oziroma bi ga vprašal za dovoljenje če mi dovoli da ga prodam. Če bi namreč tista oseba želela obdarjencu dati denar bi mu lahko tudi 2000 € dala v kuverti pa bi mu rekla evo to je tvoje kupi si za to kar si hočeš. Še v zakonu je tako da se neobičajna darila vračajo. Po tej logiki se darila ne sme prodat. Oziroma če se ga mora potem partner kateremu darilo pripada ko se ločuje partnerki vrniti denar v vrednosti darila če je darilo prodal ali kako?

Če nekaj podariš, potem pač brezpogojno podariš in ni več tvoje. Da boš po tem ko zadevo podariš, želel ali celo določal pravila uporabe, se skliceval na nek bonton, potem pa to žal ni več darilo, ampak si zadevo le dal v uporabo. Upam da ločiš med tema dvema variantama in se ob obdarovanju tudi jasno izrazis z morebitnimi pogoji uporabe. To je tudi po bontonu :)

Darilo pridobljeno v zakonu v vrednosti 2000 € ni neobičajno? Kaj pa je potem morda avto?
Bom povedal konkretni primer. Ali ni to do obdarovalca žaljivo če mu npr si bom zmislil nekdo kupi računalnik v vrednosti 2000 € v upanju da ga bo vsakodnevno uporabljal in da mu bo koristil pri njegovem delu ker si ga sam ne more kupit. Ko ga pa obdarjenec ima pa mu čez nekaj časa reče veš kaj stari jst tega kompa ne rabim ga bom rajši prodal pa mel denar. S tem je obdarovalcu povedal da ni toliko vreden da bi znal cenit to kar mu je dal in predvsem razlog zaradi česar mu ga je dal ker si ga sam ne more privoščit. Ne vem če ste razumeli mojo poanto. Praktično gledano pa je tako kot pravite ni pa lepo oz fer do obdarovalca.

nokia6310 je 28. jul 2019 ob 23:48 izjavil:

Darilo pridobljeno v zakonu v vrednosti 2000 € ni neobičajno? Kaj pa je potem morda avto?
Bom povedal konkretni primer. Ali ni to do obdarovalca žaljivo če mu npr si bom zmislil nekdo kupi računalnik v vrednosti 2000 € v upanju da ga bo vsakodnevno uporabljal in da mu bo koristil pri njegovem delu ker si ga sam ne more kupit. Ko ga pa obdarjenec ima pa mu čez nekaj časa reče veš kaj stari jst tega kompa ne rabim ga bom rajši prodal pa mel denar. S tem je obdarovalcu povedal da ni toliko vreden da bi znal cenit to kar mu je dal in predvsem razlog zaradi česar mu ga je dal ker si ga sam ne more privoščit. Ne vem če ste razumeli mojo poanto. Praktično gledano pa je tako kot pravite ni pa lepo oz fer do obdarovalca.

Avto za 2000€ ni nič posebnega!

Če so ga npr. tvoji starši podarili tvoji ženi, ker ga morda več ne potrebujejo, ali pa mislijo, da bi njej prišel bolj prav, potem bi bilo res lepo, če bi se z njimi pogovorila o zadevi!

Če pa ti nekdo podari comp za 2k€, npr. sinu za rojstni dan, pa ta ugotovi, da mu pač ne sede najbolje in da bi rajši denar!?
Tukaj gre samo za RAZVAJENO RITKO, ki ne ve, kaj hoče!

Vsaka šola nekaj stane. Tudi za obdarovalca in obdarjenca!

Bonton pa najdeš praktično samo še v antikvariatu!

nokia6310 je 28. jul 2019 ob 23:48 izjavil:

Darilo pridobljeno v zakonu v vrednosti 2000 € ni neobičajno? Kaj pa je potem morda avto?
Bom povedal konkretni primer. Ali ni to do obdarovalca žaljivo če mu npr si bom zmislil nekdo kupi računalnik v vrednosti 2000 € v upanju da ga bo vsakodnevno uporabljal in da mu bo koristil pri njegovem delu ker si ga sam ne more kupit. Ko ga pa obdarjenec ima pa mu čez nekaj časa reče veš kaj stari jst tega kompa ne rabim ga bom rajši prodal pa mel denar. S tem je obdarovalcu povedal da ni toliko vreden da bi znal cenit to kar mu je dal in predvsem razlog zaradi česar mu ga je dal ker si ga sam ne more privoščit. Ne vem če ste razumeli mojo poanto. Praktično gledano pa je tako kot pravite ni pa lepo oz fer do obdarovalca.

Če nekomu podariš računalnik za 2000€ zato ker ga rabi in si ga ne more privoščiti, potem boš razumel tudi to, da morda čez čas bolj potrebuje denar od tistega računalnika. Ali po tvoje pomeni, da tudi steklenice vina, ki si jo dobil za darilo (in npr. ne ceniš tiste sorte vina) ne smeš podariti naprej, nekomu drugemu? Kje je potem meja, pri koliko evrih?

Vsake toliko je dobro, da lastna prepričanja preverimo s hipotetičnimi robnimi primeri, ki morda pokažejo slabosti le-teh. Npr.:

1. Kaj če je darilo 20€, ga lahko prodaš? Kaj pa 2.000€? Kaj pa 2.000.000€? Npr. da denar dejansko rabiš.

2. Kaj če je darilo recimo rodovniški pes/mačka/konj v vrednosti 2.000€, ki čez eno leto potegne za sabo 4.000€ stroškov (in prejemnik prej ni vedel), ki si jih ne moreš privoščiti?

3. Kaj če dobiš darilo, za katerega darovalec trdi, da je vrednosti 2k€, a v resnici ni (podarjena zlatnina, se kasneje poskuša prodati, a je ugotovljeno, da ni zlato)?

4. Če ne smeš prodati, lahko po tvoji logiki darilo daruješ dalje?

5. Ali lahko darilo izmenjam z drugim darilom v isti vrednosti? Kaj, če je drugo darilo denar. Torej darilo za 2k€ ne prodaš, ampak ga izmenjaš z darilom, ki je slučajno gotovina v vrednosti 2k€.

Kot prvo, oseba, ki obdaruje, mora dobro poznati človeka, ki bo darilo prejel. Rado se zgodi, da so darila razni "praholovci", ki so darovalcu všeč, obdarjencu pa manj in samo zaradi vljudnosti stojijo na polici.
Ko enkrat neko stvar daš, pomeni da obdarjenec z njo naredi karkoli hoče! Lahko jo takoj zavrne, če ima zadržke in to jasno pove (ne bi smelo povzročit zamere), če pa kasneje podari naprej ali proda, se pa kaže odnos med njima in vprašljiva izbira darila.

Npr. nekateri radi podarijo kakšno steklenico vina in 100g kave zraven, ker mislijo, da morajo nekaj podariti in to darilo je nekak univerzalno, ali pa razni seti za higieno (milo, deodorant, šampon). Verjamem, da je darilo iz srca, ampak če ne uporabljaš nekega dezodoranta, verjetno ne boš delal izjeme, ali ne piješ vina. Ok vino gre v promet pri kakšnem obisku.

Tu se zgolj pojavi dejstvo, da se ljudem, ki jih ne poznamo dovolj dobro, ne sme pretirano zaupati in podarjati grozljivo dragih daril, ki jih ta oseba potem ne bo cenila.

Seveda ta oseba lahko darilo proda naprej, saj je pač ta predmet sedaj njen.
Ali je to huda izdaja zaupanja osebe ki ji je to podarila pa naj si ta oseba, ki darila ne ceni, odgovori sama.

tech level je 29. jul 2019 ob 09:13 izjavil:

Vam dam primer, za rojstni dan kolegice , nisem ji vedel kaj kupit. Na koncu sem ji nakazal 150€ in rekel naj si sama kupi kar hoče. Najboljše darilo je denar, tudi ko sem bil otrok in za RD dobil dosti tolarjev od tete, še nikoli nism bil bolj zadovoljen z darilom.

Kakšne parfumčke in te stvari ok, simbolično... Če pa ti oseba nekaj pomeni pa najbolje denar podarit, ČE SPREJME.

Mi recimo med kolegi si podarjamo flašo (vina, viskija, ali 6 pack craft piv). Torej za RD približno veš da boš dobil nekaj za cca 30€, ne pričakuješ več in tudi veš da ne boš rabil nekaj dražjega vrniti. Kako pa v takem primeru? Ti on "vrne" 150€? :)

Jaz mojo drago vprašam česa si želi.

Ostalim pa se kupuje sprotne malenkosti, ki jih bodo razveselile in jih bodo zagotovo uporabili.
Recimo staršem kvalitetne copate, ali pa kak hišni aparat (sesalec?)...pač kar potrebujejo tisto leto.
Prijateljem pa plačam kak izlet ali pa flašo ruma, viskija...karkoli bo obdarovancu najlepše narisalo nasmešek na obraz ko darilo prejme.

Problem solved.



extra: če nekomu podariš nekaj za 2000 € moraš biti v hudo, hudo bližnjih odnosih. Starši otroku recimo ali pa stari starši otroku.

V najožji družbi za rojstnodnevna darila smo 3. Maksimum za darilo je 10€ skupaj. In v teh 10€ morata ostala dva spraviti čimveč domiselnega. Enkrat sem dobil pribor za izdelavo verižic, ki sem ga moral na licu mesta odpret in malo raztrgat embalažo, da sta preprečila da bi ga podaril naprej.

Drugače pa še nisem nikomur dal darila za 2000€. Če bi pa dal, pa naj novi lastnik dela kar hoče. Nikoli še nisem spraševal ljudi, kje imajo tisto vazo ki sem jo šenkal 5 let nazaj.

Sem ze dal darilo v taki vrednosti, ampak ponavadi v takem primeru _ves_, da tisti to res tudi potrebuje. Na blef darila v taki vrednosti najverjetneje ne bi kupoval.

Ok, da razložim še nekaj: Ta oseba ki je darilo prejela je izjavila da ga ne potrebuje ker bi šla z ženo rada na izlet in bi denar za to porabila. Nekaj časa pred tem preden je to darilo dobila pa ni bil pc pc sem dal samo za primerjavo si je pa ravno takšno darilo želela. Gre za neko profi opremo.

nokia6310 je 29. jul 2019 ob 18:03 izjavil:

Ok, da razložim še nekaj: Ta oseba ki je darilo prejela je izjavila da ga ne potrebuje ker bi šla z ženo rada na izlet in bi denar za to porabila. Nekaj časa pred tem preden je to darilo dobila pa ni bil pc pc sem dal samo za primerjavo si je pa ravno takšno darilo želela. Gre za neko profi opremo.

to si ti podaril nekomu? pa kaj podarjaš za 2k robe lol

Najbolje je, da obdarovanja dogovrno prekinete, razen, ko gre za otroke, dokler so otroci. Vedno mi je šlo najbolj na organ, ko so mi za rojstni dan navlekli raznih stvari, do katerih ni bilo niti želje, niti potrebe, potem pa sem moral študirat, kaj kupit, ko je prišel na vrsto njihov RD, novo leto, 8.marec,.....
Tako smo nekako prišli s kolegi in kolegicami, do skupne ugotovitve, da je to vse skupaj ena velika neumnost, če že en cvet, ki je obdarovanki všeč ali flaša neke pijače za moške.
V družini se ne obdarujemo že več kot 30 let. Ko kupim kaj zame nekaj dni pred RD ali novim letom, ženi rečem, to je pa za moj praznik in to je to, enako ona, sinu sva povedala enako in sedaj se obdaruje samo vnuka. Letos je za RD in odlično spričevalo dobil nov PS, denar smo dali skupaj in je bilo, prejšnja leta sva z ženo kupovala v glavnem LEGO.

Prodajat darilo ni lepo, jaz bi ga raje podaril naprej, če pa gre za večjo vredost, je pa predvsem odvisno od osebe, ki je darilo dala. Če je to dober prijatelj, za katerega veš, da ne pričakuje ob svojem prazniku podobne vrednosti darila, potem je teko darilo najmanj kar je, nemoralno prodati, vsaj jaz ga nebi mogel.
Če je darilo od nekoga, ki bi se samo postavljal s tem, da daje draga darila, potem pa komot prodat in mu to tudi povedat.

Večja težava je, če nam nekdo podari sliko, kateri vrednost skozi leta raste, slikar postane znan in njegova dela na trgu dosegajo zneske v nekaj 10k€, bi pa rabili denar za kaj pomembnega. Kaj naredit v takem primeru, slika nam predstavlja lep spomin na morda že umrlega umetnika, dobili smo jo kot darilo, istočasno pa rabimo denar, ki bi nam ga lahko prinesla prodaja?

Osebne preference... enkrat ena stvar, drugic druga. Ce ji tista profi oprema ne pomeni vec kot ji je pred casom, naj proda in gre z zeno na izlet. Ce pa logicno razmisli, naj uporabi to profi opremo, in z zasluzkom od dela gre na oddih z zeno. Ostalim ljudem/prijateljem, pa naj vec ne omenja, kaj si zeli... in bo volk sit, koza pa cela. Taksno osebo, ki si zeli tako raznolikih stvari je bolje pustiti na miru...

energetik je 30. jul 2019 ob 08:27 izjavil:

Meni je kupovanje daril nočna mora, ker ponavadi potem nekaj kupiš, samo da je. .

zato pa kot jaz in depalmo delamo, daš denar! Poslušaj k tako se ne boš rabil obremenjevat kaj kupit.

Utk je 30. jul 2019 ob 09:39 izjavil:

Po bontonu se darila ne sme prodat. Če že, se podari naprej. Če nočete se it bontona, whatever, ni pa treba stvari racionalizirat, da tistega, ki podari, kao ne briga kaj si ti s tem naredil. Da, briga ga.
Lahko ste pa kreteni, vam nihče ne brani, nihče vas ne bo tožil. Ni pa po bontonu.

Npr. primer da 2kEUR primakneš otroku, ki si kupuje svoj avto/bicikl/itd.

To je dober primer. Pristaviš zraven (za nekoga kar nekaj) denarja (ni nujno da en sam 2k, lahko se jih zbere tudi več), potem pa ta človek kupi neumen avto, se ga napije in razbije, ali ga pa čez pol leta proda za polovično ceno, ker ga itak ni sam kaj veliko plačal. Te še zmeraj ne briga kaj kdo naredi z darilom? Morda te ne, si pa bedak, če mu boš za naslednji avto spet prispeval...

Podariti naprej drago darilo je meni precej bolj zaničljivo do obdarovalca, kot pa če proda in denar porabi zase!

Če komu podariš/primakneš 2k€+ je to oseba, ki si z njo najtesneje povezan in jo imaš najraje (razen če si bogataš in ti je 2k€ drobiž).
Za tako osebo točno veš, da bo zadevo hvaležno in odgovorno uporabljala!

nokia6310 je 30. jul 2019 ob 09:44 izjavil:

SureNot: Kdo plača davek na darilo? Tisti ki darilo da ali tisti ki ga prejme?
V praksi ne vem kdo zahteva potrdilo da je dobil darilo in potem od tega plača davek.
Solatko: V tem kar si napisal je moj point. Seveda ima to pravico ni pa lepo da to naredi.
Primer: Punca si želi npr avto. Se ji ga nekako kupi. Potem pa reče ah veš kaj sej so mi ga že starši kupili pa še boljši in novejši je od tega ga bom rajši prodala pa šla z denarjem na izlet. Še pred dvema mesecoma pa vsak dan govori kako bi mela avto in kako ne more bit brez njega. Ko se ji končno ustreže pa tako. Dal sem samo hipotetičen primer da ne bo pomote.

Ponavadi imaš s partnerko skupne finance, in je smešno slišati, da te prosi da ji kupiš avto.

energetik je 30. jul 2019 ob 09:47 izjavil:

Ponavadi imaš s partnerko skupne finance, in je smešno slišati, da te prosi da ji kupiš avto.

Kakor kje...

Bolj je da oba primakneta par jurjev in se vzame na lizing. :D

Jaz običajno neuporabna darila podarjam naprej, samo si moram zapomniti kdo mi je kaj dal da se slučajno ne zmotim in mu ga vrnem. Tudi darilne vrečke hranim, da jih potem dam naprej. Se mi zdi škoda stran metat. Boljša darilna vrečka je lahko vredna par evrov.

Nokia: moja babica je rada povedala dva pregovora na to temo: kar se da se več nazaj ne da in kar je dano je v zemljo zakopano.