Je srednja šola sploh relevantna?

Lonsarg je 20. maj 2019 ob 18:31 izjavil:

To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.

O tem ne bi sodil. Morda.

Matematika in Fizika v SŠ in gimnazijah sta enostavno prelahka za kakega naravoslovca, težje pa težko narediš če je v višjih letnikih zadeva obvezno, enako velja za veliko ostalih predmetov. Pod minimum vsaj v 4. letniku imeti izključno izbirne, nič veš slovenščine kdor ne gre v primerne smeri (jezikovne, sociologija, pravo,..), nič več matematika kdor ne misli iti na naravoslovne fakse. To ni težko odločit, tle ne gre za odločitev o faksu ampak odločitev katero grupo faksov hočeš imeti na izbiro.

Matematika in Fizika v gimnazijah sta na malenkost nižjem nivoju kot ta dva predmeta v 1. letniku naravoslovnega faksa. To ti povem iz prve roke, malček se doda pri obeh, večinoma gre za ponovitev. Višji nivo teh dveh predmetov za naravoslovce iz gimnazij je nepotreben. Za poklicne SŠ ne vem kako je, ampak tisto so v prvi vrsti poklicne šole.

To je bil samo primer, nisem trdil da ni nič uporabne ampak da je uporabno precej precej premalo. Poleg tega bi rabili tudi dejanske nematematične osnove ekonomije že v 2. letnik SŠ in Gimnazije bi morali razložiti tudi kako deluje naš finančni sistem, centralne banke, borze,...

Ok, s tem se v principu strinjam. Kaj od uporabne matematike pa manjka, mimogrede? Trenutno se ne morem spomniti nobenega uporabnega izračuna, za katerega znanje iz srednje šole ne zadošča. OK, sem delal gimnazijo, za poklicne srednje šole verjamem, da je lahko drugače - ampak govorimo na splošno, za vse.

Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Morda, kaj vem. Lahko bi se srednješolce tudi samo učilo Excel, kjer se v bistvu da programirati hudimano uporabne stvari.

AndrejO je 20. maj 2019 ob 22:55 izjavil:

Politična pismenost je lahko (in bi morala biti) del zgodovinev SŠ. Tudi brez zagovarjanja političnih opcij, se lahko pri pouku pogleda razvoj političnih sistemov, spremenljivost definicij skozi čas (npr. je bila atenska demokracija demokratična po današnjih merilih), pomen neodvisnosti posameznih vej oblasti in zgodovinski primeri, kaj se zgodi, če katera izmed vej prevlada ali pa se jo podredi preostalima dvema, itd ...

V bistvu bi me začudilo, če to ne bi bilo že sedaj del učnega načrta.

V določeni meri je, najbrž res premalo. Se strinjam, da bi to moralo biti notri, a zadeva ni tako enostavna kot npr. matematika, kjer samo dodaš nekaj snovi. Če kdo zaradi tega jebe ježa je njegov problem.

Smrekar1 je 21. maj 2019 ob 09:50 izjavil:

Lonsarg je 20. maj 2019 ob 18:31 izjavil:

To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.

O tem ne bi sodil. Morda.

Matematika in Fizika v SŠ in gimnazijah sta enostavno prelahka za kakega naravoslovca, težje pa težko narediš če je v višjih letnikih zadeva obvezno, enako velja za veliko ostalih predmetov. Pod minimum vsaj v 4. letniku imeti izključno izbirne, nič veš slovenščine kdor ne gre v primerne smeri (jezikovne, sociologija, pravo,..), nič več matematika kdor ne misli iti na naravoslovne fakse. To ni težko odločit, tle ne gre za odločitev o faksu ampak odločitev katero grupo faksov hočeš imeti na izbiro.

Matematika in Fizika v gimnazijah sta na malenkost nižjem nivoju kot ta dva predmeta v 1. letniku naravoslovnega faksa. To ti povem iz prve roke, malček se doda pri obeh, večinoma gre za ponovitev. Višji nivo teh dveh predmetov za naravoslovce iz gimnazij je nepotreben. Za poklicne SŠ ne vem kako je, ampak tisto so v prvi vrsti poklicne šole.

To je bil samo primer, nisem trdil da ni nič uporabne ampak da je uporabno precej precej premalo. Poleg tega bi rabili tudi dejanske nematematične osnove ekonomije že v 2. letnik SŠ in Gimnazije bi morali razložiti tudi kako deluje naš finančni sistem, centralne banke, borze,...

Ok, s tem se v principu strinjam. Kaj od uporabne matematike pa manjka, mimogrede? Trenutno se ne morem spomniti nobenega uporabnega izračuna, za katerega znanje iz srednje šole ne zadošča. OK, sem delal gimnazijo, za poklicne srednje šole verjamem, da je lahko drugače - ampak govorimo na splošno, za vse.

Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Morda, kaj vem. Lahko bi se srednješolce tudi samo učilo Excel, kjer se v bistvu da programirati hudimano uporabne stvari.

AndrejO je 20. maj 2019 ob 22:55 izjavil:

Politična pismenost je lahko (in bi morala biti) del zgodovinev SŠ. Tudi brez zagovarjanja političnih opcij, se lahko pri pouku pogleda razvoj političnih sistemov, spremenljivost definicij skozi čas (npr. je bila atenska demokracija demokratična po današnjih merilih), pomen neodvisnosti posameznih vej oblasti in zgodovinski primeri, kaj se zgodi, če katera izmed vej prevlada ali pa se jo podredi preostalima dvema, itd ...

V bistvu bi me začudilo, če to ne bi bilo že sedaj del učnega načrta.

V določeni meri je, najbrž res premalo. Se strinjam, da bi to moralo biti notri, a zadeva ni tako enostavna kot npr. matematika, kjer samo dodaš nekaj snovi. Če kdo zaradi tega jebe ježa je njegov problem.

Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine

Mato989 je 21. maj 2019 ob 11:24 izjavil:

To je stvar ucnega nacrta da se to racuna...

Ne. Stvar učnega načrta je, da se izračuna, koliko moramo vsi plačat, da se ti lahko voziš po skupnih cestah.

Mato989 je 21. maj 2019 ob 10:04 izjavil:

Jaz ti povem kaj od mqtematike manjka... Racunanje bruto 2 in bruto in neto in prispevkov... In dphodnine

Za to rabiš seštevanje, odštevanje, množenje in odstotke - vse stvar osnovne šole. Za računanje razlike in davkov rabiš še minimalno algebre, ki jo vzameš že v osnovni šoli.

"NaN" je 21. maj 2019 ob 13:28 izjavil:

Vsaj pet napak je v tem kratkem odstavku.

tipičen tujec.

Res je, tam ni vejice:)
Malo slabo sem uredil moj prejšnji post. Sem popravljal za Chuapoiz. :P