Je srednja šola sploh relevantna?

lp,

odgovor na pred-pretekli post... forum je eno, drugo pa TV, ki ga gleda cela Slovenija, v katerem nastopajo vzorniki in "zvezde". To bi morali biti če že poljudno, vsaj blizu knjižnemu jeziku (upoštevanje sklanjatev itd.).

Poglej si kako je Galunič ali pa Jože in Bernarda obvladal. Pa je skor knjižno, pa še zmeraj zabavno.

To da pa na forumu tkole (tkole!) mal pokrajšaš pa še ne pove nič o znanju slovenščine, sploh, ker za sabo ne berem. Je pa res - na prvi pogled povš.

Šola je čist OK, samo fokus je mimo, tko na uč, v OŠ do 5. razreda v cca 30%. Srednja je nuja, kaka je, bom videl.

zz

GabrieLeo je 14. maj 2019 ob 17:29 izjavil:

Da, situacija se precej obrača. Gimnazije sicer vozijo vse večji elitizem in osebno nimam nič proti njim, vendar bi tja morali iti učenci, ki se že v osnovni izkažejo ter je njihov cilj nekje v panogi zdravstva, farmacije ali pravništva.
Najhuje je, ko opazim vse več zgodb, ko grejo na gimnazije, za faks si nekako zamislijo da bi šli pravno ali zdravstvo, morda kakšno psihologijo ter jim vrata ostanejo zaprta zaradi slabega uspeha (za psihologijo moraš imeti vse 5 in podobni nori standardi)
Potem pa vidiš navale na FDV ter Filofakse :))

To se drzi? Navali na FDV? Jst bi mulca steral prvo na neko prakticno vejo elektro itd...

MasterTade je 14. maj 2019 ob 17:38 izjavil:

Ja, in koliko jih to naredi?

Ce izberemo tiste, ki so na faksu imeli povprecje 9+, bi rekel, da polovica.

Jaz pa na svoji firmi opažam drug problem: iz šol dobivamo precej ljudi, ki imajo tako praktično kakor teoretično znanje. Pri večini pa je problem ta, da sami ne naredijo ničesar, če jim tega ne pokažeš s prstom. Kronično jim primanjkuje kreativnosti in inovativnosti. Tako stanje me sicer ne čudi. Moja izkušnja ter izkušnja mojih otrok skozi šolski sistem je, da se zelo trudijo ubiti vsako kreativnost. Ukvarjajo se predvsem s tistimi, ki izstopajo v negativno smer, če pa kdo izstopa v pozitivno smer, se ga pa hitro potlači.
Sodobna podjetja pa potrebujejo inovativne in kreativne ljudi. V našem podjetju se zato precej trudimo spodbujati to dvoje, tudi z izplačilom nagrad za inovacije.

KAVINSKY je 13. maj 2019 ob 13:40 izjavil:

Na računalništvu je bilo zanimivo opaziti; gimnazijci so se mučili z programiranjem, računalniški tehniki pa z matematiko, statistiko. Na koncu pa je letnik naredilo več gimnazijcev kot pa tehnikov.

To velja za vse naravoslovno-tehnične fakse. Tisti, ki so prišli iz srednjih šol, strokovne in praktične predmete naredijo z levo roko in se lomijo pri matematiki, statistiki in podobnih predmetih. Običajno je, da se poklicno šolani zaradi tega norčujejo iz gimnazijcev. Faks na koncu naredi precej večji delež gimnazijcev kot tistih iz srednjih šol.

lp,

odgovor temu zgoraj: kmetija je primitivizem, hec, sramota in popolnoma nekulturna vsebina. Prav zato je taka. Pa še tam se je recimo Saška Lendero vsaj malo trudila (al karkoli je ona vodila).

Masterchef, ki sem ga izpostavil, pa se gre višji rang, saj tudi Ramsay kolne, a njihov nivo je višji. Z amoje pojme govorijo z narečjem, a brezhibno angleščino.

SLO MAsterchef, kjer so oni trije kao legende, vzorniki itd... stari moj, Karim še najbolj zna lepo govoriti , Bine in Ježeršek pa ni bistveno bolje kot da bi v vaški gostilni poslušal. Kaka šola je to, ki je njiju vzgojila ne vem. Polno nemških sposojenk, dvojine noben ne zna...

Saj po svoje imaš prav, če se razumemo... vendar pa to predvsem kaže na njihovo kulturo, ne od tekmovalcev, ti so poden (v USA verziji so veliko višje), ampak od sodnikov - če se na TV ne zna niti izražati...

Zato so šole pomembne. Ker seveda, POP TV ima tudi medijski del, kjer govorijo lepo.

Šola ni samo znanje - je tud kutura

zz

kuall je 14. maj 2019 ob 20:38 izjavil:

nič ni narobe, če prešpricaš polovico srednje šole in raje doma programiraš, bo bolj koristno zate.

Jaz nisem nepismen, pa tudi IEEE754 ne uporabljam za računovodstvo.

Zvezdica27 je 13. maj 2019 ob 14:21 izjavil:

folk, funkcija šole je tudi vzgoja, kultura, ne samo znanje in praksa.

Če si ti vrhunski programer, ne znaš pa materinega jezika (dve punci sta šle v trgovono, recimo), si zame teslo.

Pol pa gledaš Slo MAsterchef, kjer noben od tekmovalcev, niti sodnikov ne zna ženske dvojine, na najbolj gledani oddaji (to veliko pove o POP TV). Pa lahk skuha še tak steak, vse lepo in prav, v glavi pa, kot je nekdo napisal, čoban.

zz

Vseeno pa bo službo dobil tisti, ki bo pripravil odličen stake.

MIHAc27 je 16. maj 2019 ob 08:50 izjavil:

Splošna razgledanost pa tudi ne pomaga dosti pri samem delu.

Seveda pomaga! Sicer ne pri vseh poklicih, ampak če pa hočeš zlesti izven povprečja, je pa splošna razgledanost še kako pomembna.

MasterTade je 14. maj 2019 ob 17:38 izjavil:

Smurf je 14. maj 2019 ob 13:44 izjavil:

MasterTade je 14. maj 2019 ob 13:36 izjavil:

Ma kakih 2k neto. Že da dobiš priložnost je marsikomu dovolj. Danes so časi drugačni

Sposobni FRIjevci lahko dosezejo tako placo nekje po ne vem 3 letih dela.

Ja, in koliko jih to naredi?

Niso časi drugačni. Bi rekel, da vsi FRI-jevci, ki jih poznam, in so imeli težavo z denarjem, so začeli freelancati za tujino in imajo zdaj zelo lep prihodek - tako lep, da se ne ukvarjajo več z njim (ko zaslužiš >3k neto, ti je počasi vseeno, če ga ne kuriš za neumnosti). Še posebej popularna kombinacija je normiran sp in delo od doma za Silicijevo dolino. Če znaš približno angleško in imaš kaj za pokazati, te pohopsajo kot vroče žemljice.

Velikokrat je tudi tako, da imaš, ne vem, 6-mesečni projekt, za katerega ti plačajo 60k in ko ga narediš, si lahko preostanek leta frej, saj je v Slo življenje toliko cenejše. Resno, danes je preživetje, če znaš programirat, keks. Če ti ni, delaš nekaj narobe - moraš se pač zbrcat na interviju in se naučiti nekaj reči. Ne vem pa, kako bo, če/ko bo udarila recesija. Potem bodo Ameri verjetno tudi pipico zaprli in bomo delal za jurja.

Invictus je 16. maj 2019 ob 09:12 izjavil:

A te osnovna šola pripravi na življenje? NE

Dajmo jo ukinit...

Tako butaste debate pa še ne...

Pa v bistvu je moj odgovor DA. OŠ me je naučila brat, pisat, računat..to rabim kar pogosto. SŠ matematike nisem rabil od... SŠ naprej.

Pač sem mnenja, da me SŠ ni pripravila na poklic, kot bi me morala. Na srečo sem imel dobre mentorje v službi, pa sem se potem tam učil.

Saj srednja šola ni obvezna, zakaj pa ste hodili?

Očitno je znanje srednje šole pretežko za vas...

Mato989 je 17. maj 2019 ob 16:05 izjavil:

Invictus je 16. maj 2019 ob 09:12 izjavil:

A te osnovna šola pripravi na življenje? NE

Dajmo jo ukinit...

Tako butaste debate pa še ne...

OŠ je naredila za življenja večine ljudi več kot vse srednje skupaj... pišeš, računaš poštevanko itd... uporabljaš tam od oka ene 1.000x več kot integrale, vektorje ipd sranja ki sem jih drkal v srednji =)

Takole pravi Neil deGrasse Tyson o matematiki...


Na 0:43 v videu zgoraj se začne relevanten del, še par sekund kasneje NDT izreče naslednje, kar je dejansko bistvo guljenja matematike (pa čeprav imaš prav in odvodov, integralov, trigonometrije, pravil za računanje logaritmov, itd - ne boš nikoli več rabil):

Whether or not you ever again use the math that you learned in school, the act of having learned the math established a wiring in your brain that didn't exist before. And it's the wiring in your brain that makes you a problem solver.

V YT videu gre ta izjava mimo skoraj neopažena. Mogoče jo NDT ponovi še kje drugje, pa zdajle nisem našel. Ampak, dejansko je to srž vsega. Možgani vzpostavljajo nove povezave, ki krepijo logični način razmišljanja in reševanja problemov.

Če seveda delaš naloge v šoli ter domače naloge in ne prepisuješ testov; drugače kot večina tistih, ki se jim matematika priskuti in se odločijo, da je ne znajo.

Mene je gimnazija polenila, ker sem predmete ki jim imam rad(naravoslovni) naredil z 2 uri učenja pred izpiti, predmete ki jih imam manj rad pa tudi zgolj zadnji dan, ker tam mi je itak 4 bilo dovolj. Ne bom zdaj trdil da je bilo stran vrženo, sem očitno se že sproti pri urah dovolj naučil. Definitivno pa ultra neoptimalno za mojo nadaljno kariero, ignorantsko je trditi da je neko šolanje neuporabno, bolj konstruktivno je dati dejanske predloge za izbolšave:

1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne. Srednja šola ni prava alternativa, ker direkt po osnovni šoli se odločit za fiksno smer je precej drugače ko po 2h letih šolanja, ko spoznaš širše vse vede se odločiti kateri te zanimajo. Vse te izbirne predmete bi imel nato tudi na maturi(vsi enekovredni po 5 točk) in faksi bi lahko imeli pogoje katere predmete moraš imeti. Srednje šole bi izenačil z gimnazijami kar se te mature tiče, s to razliko da je tam več izbire vnaprej narejene za tebe in se specifika začne že prej kot v 3. letniku (kot je v bistvu sedaj).
2. Matematiko narediti bolj uporabno in vsakdanjo, osnove ekonomije notri itd, skratka prva dva letnika manj focus na znanost in bolj na uporabnost, za vse tiste ki integralov ne bodo rabilo bodo pa rabili vzeti kredit na banki in je prav da se naučijo obresti izračunat!
3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.
4. V program zgodovine več foskusa na sedanjost, kake osnove prava vključiti, splošne politične pismenosti sploh ni nikjer trenutno, groza!
5. Pri biologiji malo zmanjšati znanost in kaj več "medicinskega" vključiti.
6. Pri Slovenščini imam pripombe zgolj na izbiro knjig

Vsaj 25% od zgornjih predlogov se da uporabiti tudi pri izbolšavi programa v osnovnih šolah.

jype je 18. maj 2019 ob 19:16 izjavil:

Ja, skoraj vse zanimive reči se spremenijo v tenzorje, ko jih dovolj dolgo časa gledaš.

A ni tragicno, da nekateri nikoli ne bodo tega spoznali.

Pa kakšni vektorji, veliko komadov celo na tem forumu ne vidi razlike v velikostnih razredih. Potem je pa vseeno ali je 10^1, ali 10^3, ali 10^X... Žalostno, ustavi se že pri eni dimenziji.

Po svoje imaš prav. Glede na to, da otroci do 30 leta živijo pri svojih starših, bi nemara veljalo šolsko obveznost podaljšati tja do 25. leta.

OŠ bi morala narediti selekcijo folka glede na njihovo sposobnost.

Za fakulteto je sposobna tam nekje ena tretjina generacije. Vse ostalo je balast, ki samo zapravlja davkoplačevalski denar.

Fakulteta je postala filter sposobnosti, čeprav bi morala to narediti že OŠ.

          je 20. maj 2019 ob 08:27 izjavil:

Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.

Boljse je samo, ce tvoji otroci v solo hodijo zaradi ocen, kjer ce je tako pri tvojih otrocih, potem ne pomeni, da je pri vseh, ker niso vsi enako sposobni razumevanja in pravilnega artikuliranja nekega pogleda. Je pa to znan hack tudi od takrat, ko sem jaz hodil v solo ampak lahko recem, da so najboljsi na tem porducju ne samo prebrali in diskutirali s profesorjem ampak tudi vse lepo povzeli.

TheBlueOne je 20. maj 2019 ob 09:13 izjavil:

          je 20. maj 2019 ob 08:27 izjavil:

Moji otroci so ugotovili, da je bolje, če pri domačem branju preberejo le spremno besedo in nato na testu v šoli literarno delo opišejo na enak način. Kajti dejansko branje literarnega dela in nato opis svojega pogleda nanj prinaša precej slabšo oceno.

Boljse je samo, ce tvoji otroci v solo hodijo zaradi ocen, kjer ce je tako pri tvojih otrocih, potem ne pomeni, da je pri vseh, ker niso vsi enako sposobni razumevanja in pravilnega artikuliranja nekega pogleda. Je pa to znan hack tudi od takrat, ko sem jaz hodil v solo ampak lahko recem, da so najboljsi na tem porducju ne samo prebrali in diskutirali s profesorjem ampak tudi vse lepo povzeli.

Ne razumeš kaj hočem povedati: diskusija ni dovoljena, saj je zapovedano in dovoljeno samo eno razumevanje umetniškega dela. Vsak drugačen pogled se kaznuje s slabšo oceno. Pa tukaj ni govora o otrocih, ki bi jim branje smrdelo, saj ima eden že v osnovni šoli prebrano skorajda celo knjižnico, drugi sicer bere manj, a vseeno precej več od povprečja.

Invictus je 20. maj 2019 ob 08:19 izjavil:

Za fakulteto je sposobna tam nekje ena tretjina generacije. Vse ostalo je balast, ki samo zapravlja davkoplačevalski denar.

Fiktivno vpisani na fakultetah, večni študenti, mnogo preveliki 1. letniki - to vse res pozitivno vpliva na uradne statistike brezposelnosti ...

Če bi bilo vodilo kvaliteta kandidatov, bi uvedli nazaj sprejemce.

Na vseh stopnjah izobraževanja se pojavljajo zadeve, ki se ti takrat zdijo neuporabne in brezvezne, vendar pozneje v poklicnem in zasebnem življenju ugotoviš, da si lahko z njimi precej pomagaš. S tem ni nič narobe, saj v času srednje šole ter tudi deloma univerzitetnega izobraževanja nimaš zadosti praktičnih izkušenj, da bi teorijo umestil v ustrezne praktične kontekste. To vem tudi iz lastnih izkušenj, saj sem zadnje stopnje izobrazbe dosegel, ko sem že imel redno službo ter posledično zadosti praktičnih izkušenj.

Lonsarg je 18. maj 2019 ob 17:51 izjavil:

Mene je gimnazija polenila, ker sem predmete ki jim imam rad(naravoslovni) naredil z 2 uri učenja pred izpiti, predmete ki jih imam manj rad pa tudi zgolj zadnji dan, ker tam mi je itak 4 bilo dovolj. Ne bom zdaj trdil da je bilo stran vrženo, sem očitno se že sproti pri urah dovolj naučil. Definitivno pa ultra neoptimalno za mojo nadaljno kariero, ignorantsko je trditi da je neko šolanje neuporabno, bolj konstruktivno je dati dejanske predloge za izbolšave:

1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne. Srednja šola ni prava alternativa, ker direkt po osnovni šoli se odločit za fiksno smer je precej drugače ko po 2h letih šolanja, ko spoznaš širše vse vede se odločiti kateri te zanimajo. Vse te izbirne predmete bi imel nato tudi na maturi(vsi enekovredni po 5 točk) in faksi bi lahko imeli pogoje katere predmete moraš imeti. Srednje šole bi izenačil z gimnazijami kar se te mature tiče, s to razliko da je tam več izbire vnaprej narejene za tebe in se specifika začne že prej kot v 3. letniku (kot je v bistvu sedaj).

To je ameriški sistem. Srednješolska izobrazba ZDA slovi po tem, da je zanič.

2. Matematiko narediti bolj uporabno in vsakdanjo, osnove ekonomije notri itd, skratka prva dva letnika manj focus na znanost in bolj na uporabnost, za vse tiste ki integralov ne bodo rabilo bodo pa rabili vzeti kredit na banki in je prav da se naučijo obresti izračunat!

Izračun obresti je stvar 1. letnika SŠ.

https://si.openprof.com/wb/poglavje:pro...

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.

Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.

4. V program zgodovine več foskusa na sedanjost, kake osnove prava vključiti, splošne politične pismenosti sploh ni nikjer trenutno, groza!

Osnove prava mogoče, a zna biti za SŠ malo prehuda. Politično pismenost težko učiš brez da zagovarjaš to ali drugo politično opcijo.

5. Pri biologiji malo zmanjšati znanost in kaj več "medicinskega" vključiti.

Biologija v SŠ ti da lep pregled nad tem kaj biologija je in kaj preučuje. Medicina je povsem nekaj drugega. Osnove mikrobiologije so del programa, genetika tudi. Kaj bi ti dodal?

6. Pri Slovenščini imam pripombe zgolj na izbiro knjig

Ne samo izbira, tudi šolska analiza knjig je pogosto zgrešena. Primer: Črna orhideja, v šoli se učiš kako je notri opisana ljubezen, ki lahko človeka pelje v pogubo.
Am, ne. Poglavitna teza knjige je dominanca KPJ nad Partizani. Ljubezen je notri zgolj kot orodje, ki pelje zgodbo dalje, t.i. "plot device". Šlo bi tudi brez tega. Pri 'analizi' v šoli se tega skoraj ne omeni, mi smo prebrali zgolj neko kritiko partijca, ki jo je označil za nerealistično in se bili primorani strinjati, da kritik ni razumel napisanega. Ne, kritik je zadevo povsem razumel, samo naši vrli slavisti so zanič.

Dodal bi še tole grozoto:

https://www.ric.si/mma/M171-103-1-1/201...

SAMOMOR KOT IZSTOP IZ KOLESJA SISTEMA
Mirjam in John se ne zmoreta prilagoditi sistemu, v katerega sta vstopila, zato iz njega izstopita s samomorom. Pojasnite, v kakšni osebnosti so Mirjam in Johna izoblikovale okoliščine, v katerih sta živela pred prihodom na Alamut oziroma v svetovno državo, in kako sama razumeta svojo vlogo v ureditvi, v kateri sta se znašla. Ali bi znali primerjati njuno navezanost na osebo nasprotnega spola, Mirjamino na Hasana ibn Sabo in Johnovo na Lenino, ter družbeno sprejemljivost te navezanosti znotraj sistema? Razložite, zakaj sta Mirjam in John storila samomor, in se do njunega dejanja opredelite.

Niti ne govorim o tem samomoru, čeprav ta sploh ni poanta knjig. Poanta Krasnega novega sveta je zakaj je svet sploh tak kot je, kakšne prednosti ima, zakaj so žrtvovali umetnost za stabilnost. Alamut govori o tem kako Ibn Saba zaslepi kopico mladeničev s hašišem, vinom in top prostitutkami, posamezniki v teh družbah so lističi v vetru. Notri so zato, da ne beremo suhoparnega opisa ureditve, da nas pritegnejo k branju. Nestrinjanje junakov s sistemom služi zgolj zgodbi, v obeh sistemih bodo prevladovali konformisti (sicer ne deluje) in če hočeš narediti zadevo količkaj zanimivo morajo biti drugačni - torej se s sistemom ne smejo strinjati. Iz tega potem naši veleumi napeljejo kot poanto knjige, čeprav gre zgolj za nekaj, kar pelje štorijo dalje. Tale naslov je kot da bi pri Hamletu razpravljal o dedni zakonodaji danske krone in farmakokinetiki strupov.

Vsaj 25% od zgornjih predlogov se da uporabiti tudi pri izbolšavi programa v osnovnih šolah.

Torej 1,25 predloga?

Smrekar1 je 20. maj 2019 ob 12:28 izjavil:

Lonsarg je 18. maj 2019 ob 17:51 izjavil:

1. Gimnazijski program spremeniti tako, da imaš v 3. in 4. letniku zgolj izbirne.

To je ameriški sistem. Srednješolska izobrazba ZDA slovi po tem, da je zanič.

To da je Amerišči sistem slab nima nič z izbirnostjo predmetov.
Matematika in Fizika v SŠ in gimnazijah sta enostavno prelahka za kakega naravoslovca, težje pa težko narediš če je v višjih letnikih zadeva obvezno, enako velja za veliko ostalih predmetov. Pod minimum vsaj v 4. letniku imeti izključno izbirne, nič veš slovenščine kdor ne gre v primerne smeri (jezikovne, sociologija, pravo,..), nič več matematika kdor ne misli iti na naravoslovne fakse. To ni težko odločit, tle ne gre za odločitev o faksu ampak odločitev katero grupo faksov hočeš imeti na izbiro.

Smrekar1 je 20. maj 2019 ob 12:28 izjavil:

Izračun obresti je stvar 1. letnika SŠ.

To je bil samo primer, nisem trdil da ni nič uporabne ampak da je uporabno precej precej premalo. Poleg tega bi rabili tudi dejanske nematematične osnove ekonomije že v 2. letnik SŠ in Gimnazije bi morali razložiti tudi kako deluje naš finančni sistem, centralne banke, borze,...

Smrekar1 je 20. maj 2019 ob 12:28 izjavil:

Lonsarg je 18. maj 2019 ob 17:51 izjavil:

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.

Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.

Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Lonsarg je 20. maj 2019 ob 18:31 izjavil:

Smrekar1 je 20. maj 2019 ob 12:28 izjavil:

Lonsarg je 18. maj 2019 ob 17:51 izjavil:

3. Dejanska uporabna "programerska" informatika v 2. letniku.

Zakaj? Manj kot 1% populacije bo to kadarkoli rabil.

Kot prvo bo ta procent v roku desetletij naraščal eksponentno, kot drugo z izbiro dovolj preprostega jezika se lahko fokusiraš na tisto osnovno logiko. Pa ne mislim zdaj da bi bilo zgolj programiranje, ampak recimo ene polovico enega letnika bi pa lahko bila, ostalo pa še drugi aspekti informatike, ki je široka veda.

Nihče ne rabi programerjev za "osnovno logiko". Do danes počnejo že sami frameworki.

Večina programiranja je danes prilagajanje določenega softwara strankinim potrebam. Kar gre večinoma za relativno preprosto programiranje in veliko tipkanja. Jezik se naučiš spotoma, seveda če znaš vsaj malo programirat v nekem jeziku in poznaš osnovne konstrukte.

Bolj kot pomembnost znanja določenega jezika, je pomembno znanje industrije v kateri delaš.