(Nov) ZEKom-2; vaši komentarji?

Ker je bil te dni ravno javni "poziv strokovni, zainteresirani in drugim javnostim za predložitev predlogov v okviru priprave novega področnega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) z rokom za podajo prispevkov do 28. februarja 2019," menim da je primerno, da tudi mi kakšno rečemo na to temo. Predvsem so izpostavili naslednja vprašanja:

1. Direktiva 2018/1972 spreminja obseg univerzalne storitve, kamor v skladu z novo ureditvijo sodita dostop do razpoložljive storitve ustreznega širokopasovnega dostopa do interneta in govorne komunikacijske storitve po fiksni ceni. Univerzalna storitev se zagotavlja na fiksni lokaciji, lahko pa država članica določi univerzalno storitev tudi za mobilne storitve, če je to potrebno, da se potrošnikom zagotovi polno gospodarsko in družbeno participacijo v družbi. Direktiva 2018/1972 sicer državam članicam omogoča prehodno obdobje, v okviru katerega se v univerzalni storitvi ohrani tudi druge storitve, ki so bile del univerzalne storitve pred uveljavitvijo Direktive 2018/1972. Glede na navedeno nas zanima, kakšen je vaš pogled na problematiko univerzalne storitve oziroma ali obstaja potreba po ohranitvi določenih storitev v univerzalni storitvi tudi v ZEKom-2?

2. ZEKom-1 v 6. členu določa način izračuna administrativnega plačila agenciji na podlagi obvestila sorazmerno glede na odstotek letnega prihodka, ki ga ima posamezni operater v Republiki Sloveniji iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev. Ali menite, da so potrebne kakšne spremembe pri določitvi ključa za izračun plačil?

3. ZEKom-1C je s prenosom Direktive 2014/61/EU v naš pravni red prinesel nove oziroma izboljšane rešitve na področju skupne gradnje elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter skupne uporabe obstoječe infrastrukture. Določila Direktive 2018/1972 sicer ne posegajo v navedeno ureditev, kljub temu pa nas zanima, ali se pri implementaciji rešitev iz ZEKom-1C pojavljajo težave oziroma ali so v tem pogledu potrebne kakšne izboljšave, ki bi jih bilo mogoče nasloviti z osnutkom ZEKom-2.

4. Kje vidite možnosti izboljšav na področju zagotavljanja konkurence ob upoštevanju priložnosti in izzivov, ki jih prinaša implementacija Direktive 2018/1972? Na kakšen način bi po vašem mnenju z zakonodajnimi ukrepi v ZEKom-2 lahko v čim večji meri spodbujali v Direktivi 2018/1972 zasledovano upoštevanje končnih uporabnikov?

5. Ali menite, da so ob upoštevanju zahtev Direktive 2018/1972 potrebne dodatne izboljšave za učinkovitejše upravljanje radiofrekvenčnega spektra? Kakšno je vaše stališče glede določitve časovne veljavnosti odločb o dodelitvi radijskih frekvenc?

6. Direktiva 2018/1972 prinaša nekatere dodatne tehnične in organizacijske ukrepe na področju zagotavljanja varnosti omrežij in storitev. Ste na tem področju morda zaznali še kakšne druge pomanjkljivosti, na katere nas želite opozoriti?

7. Ali menite, da obstaja potreba oziroma možnost za izboljšavo organizacijske strukture AKOS ob upoštevanju, da gre za javno agencijo?

8. Kakšno je vaše mnenje glede veljavne ureditve izvensodnega reševanja potrošniških sporov po ZEKom-1, kot je bila nazadnje dopolnjena z novelo ZEKom-1B iz leta 2015? Če menite, da so potrebni popravki, tudi upoštevaje sistemsko ureditev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov), prosim navedite konkretne predloge.

9. Zaradi nove ureditve, ki jo prinaša Direktiva 2018/1972, in s tem povezanih novih prekrškov bo potrebno prevetriti obstoječe kazenske določbe. Ali menite, da bi bilo v okviru obstoječe ureditve v ZEKom-1 treba z vidika večje jasnosti in določnosti izboljšati posamezne opredelitve prekrškov oziroma posamezne prekrške premestiti v drugo kategorijo? Če da, prosimo navedite konkretne primere.

10. Kakšno je vaše mnenje glede drugih vprašanj, kjer Direktiva 2018/1972 državam članicam prepušča diskrecijo (npr. nadaljnja ohranitev regulacije maloprodajnih storitev; možnost ohranitve posameznih določil ZEKom-1 v korist končnih uporabnikov v prehodnem obdobju….)?

Torej pri prvem hitrem pregledu, bi naprej pri 7. vprašanju morda imel predlog, da bi uvedli nek upravni odbor "Board of directors" oz. da bi imeli npr. 3 direktorje; predvsem za večjo zaščito pri morebitnih pritiskih, da so odločitve sprejete s konsenzom. Kaj menite?

Zagotovo je pa odprto še marsikatero vprašanje, ki zgoraj ni zajeto. Npr. vprašanje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, kakšni so pravzaprav pogoji, da se lahko nekdo kvalificira za to mesto? Nekaj sem slišal (vem pa zares ne), da naj bi bili pogoji kar zelo strogi; kar bi lahko pomenilo, da bi težko vse organizacije, podjetja, kar same zagotovile takšnega pooblaščenca (pomeni najbrž najem storitev zunanjega izvajalca).

Povezane novice na slo-techu:
- Nevtralnost interneta in A1: AKOS ne vidi problema (2018)
- Nove oblike spletne cenzure (2016)
- Sodišče EU odpravilo direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov (2014)
- ZEKom-1 po dveh tednih (2013)