Recenzija novega Siddhartine albuma Rh-

Muska je bila pred RIAA in bo tudi po njej.

Sicer pa fantje od Siddharte nimajo nič pri tem copyright "protection-u", to je jasno.

Predin je lepo povedal v interview-ju za Resnicno resnicnost ob izdaji svojega MP3. Rekel je, nekaj v stilu, 'Tako ali tako vem, da bodo vso mojo muziko skopirali in bo takoj na netu, ce pa ze kopirajo pa naj skopirajo tako, da bo to kvalitetno narjeno in da bo vse na kupu.'

Njegov MP3 album je bil v nekaj stacunah kjer sem ga iskal takoj razprodan.

In vecini izvajalcev bi se najbrz zgodilo isto, ljudje imajo radi MP3 ampak vsakemu se ne da snemat CDjev in skupaj zbirat in potem se popravljat ID3 tage, ker ponavadi sama solata not in si lepo uredit imena vseh datotek, da ni not traparij.

Tisti, ki ima namen kupit CD ga bo kupil, ne glede na to ali je kaka muzika na netu ali ni.

Kolikor je RMS zahojen je njegova ideja o dolarju za pesem precej dobra. Takrat ko bo nekdo iznasel nacin kako z enim klikom das avtorju en dolar za njegovo pesem, ki si jo DLjas, takrat bodo zalozbe taksne kot jih poznamo danes propadle.

In za marsikatero pesem bi dal jaz vec kot en dolar :)


Aja, pa se to, ker ze glih bluzim. Takrat ko ti kupis CD, kupis pravico do poslusanja glasbe, ki je na njihovem CDju. Fant od Siddharte je dejal, da je CD narejen za HiFije in ne za racunalnike. Jaz sem CD kupil in imam pravico da poslusam glasbo na njihovem CDju, pa ce jo bo spilala mojam motorna kosilnica ali pa superduper double headed vibrator od moje sestricne...

Osebno se mi CD dopade in uzivam ob njem, saj to je vendar ves point, a ni?

Tako kot ste nekateri solani glasbeniki in ocenjujete kaksn crap je ta izdelek (kar lahko tudi je iz strokovne plati), tako jaz uzivam ob njem, ker mislim da je to point glasbe, da ti je vsec, da se sprostis in da uzivas, ne pa da analiziras v nedogled.
Tako kot se jaz zafrkavam z PCji cele dneve namesto da bi sedel ob njem in uzival v radostih ki mi jih le ta ponuja (), tako se vi ukvarjate z glasbo in jo analizirate na tisoc in en nacin - uzitek in zadovoljstvo, mar ne?

Uzivajte v glasbi na kakrsen koli nacin vam pac ustreza, to je njen cilj.


P.S.: Naiven ples - zanimiva atmosfera.

perci: nisem ga videl, sem rekel, da ga bom kupil. ;)

To kar omenjas so ze detajli. Vsaj premaknil se je v to smer, marsikdo bi rekel, Bolj star, bolj nor... .)

Da ne bo pomote, nisem še slišal albuma RH-. Ko bom imel nekaj časa, ga bom nabavil. Nisem ne vem kak glasbenik - samo šest let glasbene, zato niti ne bi mogel podati kritike kvalitete izvedbe. Pravijo, da so najboljši glasbeniki jazz glasbeniki. Večinski okus pač ni okus po kvalitetni izvedbi. Tudi sam sem poslušal jazz in klasiko (ki sem jo tudi igral) a me ni "potegnilo". Poslušalcev klasike in jazza je dosti manj od poslušalcev pop glasbe.

Zame je bistveno, da mi glasba pade v uho. Tudi besedila so zame pomembna. Zelo rad poslušam njihove prejšnje albume (kljub temu, da izvedba verjetno ni vrhunska). Poslušal sem Siddhartin koncert (na začetku njihove kariere), ko je bila ozvočitev kriminalna, pa tudi izvedba sama ni bila dobra. Od tistega časa nimam nobene želje iti na njihove koncerte a vseeno si potiho pojem zraven, ko zaslišim pesem na radiju ali na TV. Žal ima poprečen človek to napako, da mu stvar, ki jo dostikrat sliši (radio, TV) postane všeč, najbolj pa se predvajajo tisti spoti, v katere je vloženo dosti denarja. Denar->okus. Do zdaj mi je Siddharta bila všeč, kar pa bo naprej bom videl.

Poslušati glasbo zato ker je popularna in sovražiti glasbo zato ker je popularna je povsem enako neumna stvar...
Morda je še bolj neumno ne poslušati neko zvrst zaradi principa... Uni k pop poslušajo zato k je pop majo vsaj ta "privilegij", da so v večini.

Ti si pač trmast in za moje pojme ... neumen.

Jest se moram še najbolj strinjat z Brad3K, ker je glasba res totalno preobširen pojem, da bi jo lahko ocenili samo s kvaliteto izvajanja oz. igranja inštrumentov. Potem bi morali vsi, ki kaj dajo nase, poslušati predvsem klasiko, jazz ter še par kubancev in južnoameričanov, ki dejansko najbolj obvladajo svoje inštrumente.

V glasbi imamo tudi inovativnost, ubranost, asociativnost, harmoničnost.........
in še ogromno drugih pojmov, ki jih ne znam pravilno izraziti (ker nimam nobene podlage v glasbeni teoriji). Hočem pa povedat to, da je važno v samem bistvu samo to ali te neka muzika prepriča ali ne... Mene naprimer lahko prepriča en totalno enostaven komad kot je "Knocking on heavens door" in mi bodo ob pravilnem trenutku šle vse kocine pokonc. Pa ni potrebno igrat vse 100% natančno. Po drugi strani pa mora biti "Čmrljev let" odšpilan res dobr, da ti da občutek (asociira), kot da res slišiš enga črmlja, ki leti okol tebe. Vse je odvisno od namena, ki ga ima komad in še bolj, od feelinga, ki ga je imel avtor, ko ga je napisal oz. ko ga je odšpilal in ki ga po možnosti občutiš tudi sam.

Pa še nekaj. Razprava glede kvalitete igranja je podobna razpravi glede audiofilstva. Vsak audiofil ima nek svoj pogled in mnenje o tem, kaj je kvalitetno in kaj ni. Če mene vpraša kdo, mu lahko mirne duše rečem, jebeš to audiofilstvo. Važna je vsebina, ne embalaža. Če je komad dobr, ne boš gledal na kvaliteto izvajanja oz. predvajanja. Komad ti zveni v glavi in to vsakemu drugače, ker imamo že fizično drugačne slušne sisteme.

En švoh primer: Pri akustični izvedbi "Hotel california" se na koncu prvi solo kitare sliši precej klavrno (je pa verjetno precej zakompliciran odšpilat) ampak mi sčasoma sploh ni bad, ker si v glavi predstavljam kako bi lahko blo...

Pa še to! Nism nikol v življenju znal špilat kakršnegakoli inštrumenta, tko da me zaradi tega Siddharta prepriča, ker enostavno špilajo približno 15.000 boljš kot jest... Ne vem pa kako je z vsemi temi kritičarji, ki pravijo da znajo špilat. Sprašujem vas, bi igrali bolje kot Siddharta?