Spaceflight Now - Po slabem mesecu je kitajska odprava za zajem Mesečevega peska Chang'e 5 uspešno pri kraju, kajti v sredo zvečer je kapsula z nabranim materialom pristala v Notranji Mongoliji.

23. novembra je proti Mesecu poletela najambicioznejša kitajska robotska misija doslej, Chang'e 5. Njen namen je bil namreč z našega naravnega satelita prinesti kamenje, kar je zahtevalo zapleten avtomatizirani postopek. Pristajalnik se je na površje Lune spustil 1. decembra in nabral material, pri čemer je vrtal in kopal do dva metra globoko. Kapsula s tovorom je Mesec zapustila 3. decembra in se v tamkajšnji orbiti spojila s plovilom za vrnitev na Zemljo. Pri tem je šlo za prvo samodejno spojitev dveh robotskih plovil v krožnici drugega nebesnega telesa. Zadnja etapa je bila izvedena včeraj zvečer po našem času, ko se je kapsula naposled s padalom nadzorovano spustila na zasneženo pokrajino globoko v Notranji Mongoliji. Po posnetkih in tiskovni konferenci sodeč je tovor v dobrem stanju in naj bi ga bilo...

Space News - Če bo šlo vse po sreči, bomo čez slab mesec po 44 letih zopet pridobili kos Meseca, kajti Kitajci so včeraj zvečer proti našemu naravnemu satelitu poslali misijo Chang'e 5, s katero nameravajo prinesti vzorec kamnin.

Kitajski program raziskovanja lune Chang'e, ki je dobil ime po njihovi mesečevi boginji, ne izgublja sape. Po dostavi roverja pred sedmimi leti in lanskem pristanku na oddaljeni strani je z odpravo pod zaporedno številko pet sedaj na vrsti zajem vzorcev kamnin in njihova vrnitev na Zemljo. Plovilo Chang'e 5 so izstrelili na nosilni raketi Dolgi pohod 5 včeraj zvečer, ob 21.35 po našem času, z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Sledi štiridnevno potovanje do Meseca, kjer se bo začel zapleten postopek pristanka, kopanja za vzorci in njihovega pošiljanja nazaj na Zemljo, kar bo brez dvoma najbolj zapleten kitajski vesoljski podvig doslej (če upoštevamo, da je njihova marsovska odprava še v vedno v potovalni fazi).

Skupek pristajalnega in vzletnega modula se bo...

Space News - Zgodaj zjutraj je s Kitajske uspešno poletela odprava Tianwen-1, s katero želi vzhodna velesila širokopotezno postaviti na Mars svojega roverja, kar v tako kratkem razvojnem obdobju ni uspelo še nikomur.

Po Arabcih so drugi na redu za polet proti Marsu v letošnjem oknu Kitajci. Malo po šesti uri zjutraj po našem času je iz vesoljskega izstrelišča Venchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5, z misijo Tianwen-1 na krovu. Kakor Arabci, skušajo tudi Kitajci z njo ubrati precej pogumno razvojno bližnjico. Medtem ko so Američani, Rusi in Evropejci skušali Rdeči planet osvojiti postopno - najprej z obleti, nato vtirjanji v orbito, pa pristanki in na koncu vozilci - so se Kitajci namenili s to misijo vse postoriti kar v enem zamahu. Njihov edini dosedanji poskus poleta proti Marsu, misija Yinghuo-1, je namreč pred devetimi leti propadla skupaj z rusko odpravo Phobos-Grunt. Od takrat naprej Kitajci podvige načrtujejo samostojno. Pri tem gradijo predvsem na uspehih svojih...

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni...

theguardian.com - V začetku leta je Kitajcem uspel prvi nadzorovani pristanek na oddaljeni strani Meseca v zgodovini, s katerim so tja pripeljali tudi bombaž, krompir, vinsko mušico, repno ogrščico, kvas in navadni repnjakovec, da bi ustvarili mini ekosistem. Seme bombaža je sedaj vzklilo, kar predstavlja zgodovinski trenutek. Še nikoli prej ni nič biološkega zraslo na Mesecu.

V vesolju smo rastline že gojili. Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) so izvedli že številne eksperimente, v katerih jim je uspelo vzgojiti že marsikaj, prav tako so podobne poizkuse izvedle tudi nekatere misije. V vesolju so med drugim rasli že riž, tulipani, zelje, solata in sončnice. Sedaj pa smo "okužili" tudi Luno.

Gre seveda za umeten mini ekosistem, ki je del eksperimenta v...

Slo-Tech - Kitajski vesoljski program uresničuje ambiciozne napovedi, saj je plovilo Chang’e-4 v četrtek zjutraj uspelo pristati na oddaljeni strani Meseca. Gre za prvi nadzorovani pristanek na oddaljeni strani Meseca v zgodovini. Gre za naslednika misije Chang’e-3, ki je pred petimi leti pristala na Mesecu.

Oddaljena stran Meseca se tako imenuje, ker je večine z Zemlje nikoli ne vidimo. Mesec kroži okrog Zemlje tako hitro, kakor se vrsti okrog svoje osi. Zaradi tega nam kaže vedno isto stran. To ni nič posebnega, saj se zgodi vedno, kadar imamo na razpolago dovolj časa. Z Zemlje lahko vidimo 59 odstotkov površine Meseca (ob različnih časih), ker se Mesec nekoliko guga - pojavu pravimo libracija. Oddaljena stran Meseca je torej...

NASA - Včerajšnji pristanek roverja Curiosity na Marsu je uspel, kar je eden največjih uspehov vesoljskega programa v zadnjem času. Sicer je NASA na Mars uspešno poslala že tri roverje, a so bili vsi relativno majhni. Curiosity je prvi večji rover, ki so ga uspešno poslali na Mars (petkrat večji od prvega roverja in dvakrat daljši od Spirita in Opportunityja). Pristanek je bil silno zapleten in tvegan, a je uspel brez najmanjših težav, kar je inženirje v kontrolni sobi razveselilo kot majhne otroke (glejte spodnji videoposnetek okrog 5:30). Pristanek je bil zelo mehak, saj se je rover površja dotaknil s hitrostjo 0,6 m/s.

Curiosity je uspešno pristal v kraterju Gale s polmerom 155 kilometrov, blizu vznožja pet kilometrov visoke vzpetine. Njegov kurz je 112,7°,...

Slo-Tech - Ruski projekt Mars-500, ki traja od 3. junija 2010, ko so šest prostovoljcev za 520 dni zaprli v model vesoljske ladje velikosti 550 kubičnih metrov, je včeraj dosegel vrh. Šesterica je namreč po 250 dneh potovanja uspešno simulirala pristanek na Marsu, s čimer so končali prvi del misije.

Na površju Marsu bodo navidezno ostali do 23. februarja, tako da bodo skupno na Marsu ali v njegovi orbiti 30 dni. V tem času bodo izvedli trije prostovoljci, ki so bili določeni za pristanek in so sedaj zaprti v posebnem delu ladje, izvedli tri sprehode po površju. Medtem jih druga trojica čaka v drugem delu habitata, ki simulira vesoljsko ladjo, ki je ostala v orbiti.

Po obisku...

Boston Herald - Čez točno en teden bomo praznovali 40. obletnico pristanka prvega človeka na Luni, dogodka, ki si ga je v živo ogledalo kar 500 milijonov ljudi, kar je bil za takratni čas svojevrsten dosežek. Na srečo bomo vsi, ki smo zaradi mladosti prenos zamudili, lahko občutke staršev podoživeli s 40 letno zamudo. Stran WeChooseTheMoon.org bo zaživela v četrtek, 90 minut pred vzletom rakete Saturn V, ki je v vesolje ponesla astronavte misije Apollo 11. V pravilnih časovnih razmakih se bo na strani prikazovala pot kapsule v Lunino orbito, pristanek in prvi korak Neila Armstronga na drugem nebesnem telesu. Na strani bodo prikazovali tudi originalne videoposnetke ločevanja pristajalnega plovila od...

Slo-Tech - Včeraj je minilo 35 let, odkar je prvi človek pohodil Luno. Misija se je začela 16. julija 1969, ko so Neil Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin zapustili Zemljo. 20. julija je Armstrong postal prvi človek, ki se je sprehodil po Luni, sledil mu je Aldrin, Collins pa je ostal v orbiti nad Luno. Astronavti so se varno vrnili na Zemljo štiri dni za tem. Klik!

Obletnica pristanka na Luni je gotovo bolj odmevna, še bolj aktualen pa je morda pristanek plovila Viking 1 na Marsu, ki se je prav tako zgodil na včerajšnji dan, leta 1975. Viking 1 je kmalu za tem na Zemljo poslal slike površja Marsa, ki še danes velja za enega izmed planetov našega osončja, na katerem bi lahko bilo življenje. Klik!

In še ena obletnica: včeraj je minilo 60 let od neuspešnega poskusa atentata na Adolfa Hitlerja. Klik!

Da pa ne bi govorili samo o včerajšnjem dnevu, še današnja obletnica: leta 1970 je po 11. letih gradnje bil dograjen Asuanski jez, kot poslednica dogovora Egipta in Sudana o skupnem...