Študij: Slovenija vs tujina

Počasi se bom moral odločiti za fakulteto in me zanimajo tudi nekatere fakultete iz tujine. Ponavadi ljudje pravijo, da se bolj splača iti študirati v tujino kasneje za magisteri. Večinoma me zanimajo fakultete v ZDA in Veliki Britaniji. V obeh primerih se na univerze vpisuje okoli novega leta. V ZDA sem gledal bolj Ivy league univerze kot so Stanford, Harvard, Yale,... Vem, da je verjetnost majhna, za sprejem, vendar mislim, da vseeno obstaja neka verjetnost, da sem. Sem pa že slišal, da je zelo težko glede financ tudi, če imaš štipendijo in financial aid + da je hrana v ZDA nasplošno zelo slaba. Za Veliko Britanijo so mi padle v oči univerze kot so Univerza v Edinburghu, Imperial College London in podobne (Za Oxford in Cambridge je bil rok za prijavo pred parimi tedni). Tam imajo pa malo drugačen sistem in sicer students loane.
Moje naslednje vprašanje pa je, ali je res taka razlika med temi univerzami in fakultetami v Sloveniji. Sam bi šel študirati računalništvo ali nekaj v smeri financ (mogoče finančno matematiko na fmf ali računalništvo in matematiko). Ali da res diploma iz zgoraj naštetih univerz iz tujine konkurenčno prednost kot diploma npr. FMFja iz Slovenije. Ali na koncu štejejo bolj karakter, in na splošno delo na sebi kot diploma iz neke elitne univerze. Najbolj bi me zanimalo kako delodejalci gledajo na zgoraj našteto.

Hvala za odgovore

mlamat je 31. okt 2018 ob 10:46 izjavil:

Kakšne ocene pa imaš? Si smetana smetane, si sodeloval na matematični olimpijadi ali si samo povprečnež* Imaš 200k EUR za študij v Ivy League?

Na elitne šole se gre zaradi mreženja. Veliko več znanje se tam ne dobi. Če si tukaj dober, te z veseljem sprejmejo v tujini na magisterij ipd...

THIS !

Tujina je v prednosti samo zaradi nabiranja vez in poznanstev. Te pa seveda lahko navežeš tudi na slovenskih fakultetah je pa priložnosti manj. Moraš priti med prave ljudi, ki te bodo potegnili za seboj.

Kar se tiče nivoja poučevanja smo kar visoko.

Tujina je pomembna že zaradi tega, ker tam spoznaš podjetja in tehnologije, za katera misliš, da sploh ne obstajajo.

V tehničnih smereh za tehno freaka je to bolj pomembno kot mreženje...

Sam je najbrz ze drugacen filing studirati na neki nekem Harvardu kot pa nekje v neki fakulteti v Sloveniji.

Jure Leskovec (redni profesor na Stanfordu) in Andrej Košmrlj (na Princeton-u) sta oba stari dodiplomski študij (kar bi bilo zdaj cca. 2. bolonjska stopnja) končala v Ljubljani (pa nista edina, samo prva dva, ki mi prideta na misel), doktorat pa jima je elitna univerza v ZDA plačala iz svojega žepa - za razliko od dodiplomskega, kjer za začetek bankrotiraš, še preden prestopiš vrata univerze. In lahko naštejem še ljudi, ki so s slovensko diplomo v Sloveniji iz nule postavili na noge podjetje z milijoni evrov dodane vrednosti letno.

V mojih očeh morda FRI ni največji briljant na svetu, kar se kakovosti tiče, sem pa gotova, da razlika v kvaliteti s top univerzami v ZDA ne odtehta višine šolnine (morda jo odtehta kakšen sošolec ali sošolka, s katerim postavita na noge top podjetje?), in manjko lahko pokriješ s Coursero in podobnimi. Vedi, da so taki, kot Leskovec, že v srednji šoli delali kul projekte, bodisi na IJS, bodisi kje drugje, vsako poletje v študijskih letih pa namesto študentskega dela v McDonaldsu preživeli na internshipu pri kakšnem velikanu v Silicijevi dolini.

Če bi jaz zaposlovala, bi me zanimalo predvsem to, kaj znaš. Sploh pri računalništvu za to ne protrebuješ diplome s Harvarda, v svoji sobi/garaži lahko že v srednji šeli postaviš mega projekt, ki bo dosegel velikane iz Silicijeve doline ali drugod. Je pa res, da če ciljaš na zaposlitev za 100, 200k USD in več letno, da utegne biti nekoliko lažje priti iz nekaj 10 km oddaljenega faksa do internshipa in se posledično zaposliti z manj ovirami, kot če moraš najprej sploh vzbuditi dovolj zanimanja zaposlovalca, da te sploh povabi do razgovora in ti zagotovi vizo. Ampak povsem dovolj je, da na neki elitni univerzi v tujini narediš samo zadnjo stopnjo, prav tako lahko na dodiplomskem študiju pri nas pridobiš kakšno štipendijo za druge kul univerze po Evropi (TU München, ...), kjer so ti vrata prav tako na široko odprta. Seveda je precej odvisno tudi od tebe. Če bi v tujini pridno delal, v Sloveniji pa izključno popival in po letu dni pustil faks ... tudi to nekaj šteje.

Ja, hrana v ZDA je še kar zanič. Tudi če kuhaš sam, je težko najti kakovostne sestavine po normalni ceni. Ampak ko enkrat pristaneš na Applu in podobnih, imajo v svojih menzah precej kvalitetno hrano.

Na tvojem mestu bi raje šel na izmenjavo

jernejl je 31. okt 2018 ob 18:35 izjavil:

Se strinjam. Študentje so tam med predavanji bolj aktivni kot pri nas, več sprašujejo (najbrž tudi zato, ker študij plačujejo).
Pri nas je večini bolj pomembno, kdaj bo konec predavanj, da bodo lahko šli jest

Jaz sem celo spoznal da postaneš za pol letnika predmet posmeha vkolikor sodeluješ. Če ti med lab vajo nekdo naglas prbije "dj ne sprašuj da gremo prej domov", potem veš, kje smo.

Ce ciljas na Ivy league fakse je na njih najlazje priti tako, da se vpises na mednarodno maturo (mislim, da jo pri nas imata 2 gimnaziji) ter gres delati potrebne teste (SAT itd.). Res je, da se da dobiti te fakse tudi po diplomi tukaj, ampak je precej tezje (moral bos imeti neke vrhunske rezultate po katerih bos iztopal, zgolj imeti 10ke na FRIju ne bo dovolj).

mojca je 31. okt 2018 ob 17:15 izjavil:

Jure Leskovec (redni profesor na Stanfordu) in Andrej Košmrlj (na Princeton-u) sta oba stari dodiplomski študij (kar bi bilo zdaj cca. 2. bolonjska stopnja) končala v Ljubljani

Se mu vidi po naglasu, da je šel pozno iz Slovenije, istega ima kot Melania Trump.