Veljavnost sklepa na pritožbo.

Snowflake2 je 21. sep 2018 ob 13:41 izjavil:

Ales je 21. sep 2018 ob 12:25 izjavil:

Po tvojem "opisu" je težko karkoli resnega debatirat. Kaj če bi zakril osebne podatke vpletenih in nalepil dejanski sklep sem?

Pa nehajte že nabijat s tem jebenim Slovenistanom. Večina vas Slovenistancev nima blage veze niti kako je zunaj njega niti kako je zares v njem, razen da jokate tja v tri dni.

Ne rabiš celega sklepa da razumeš. Uradna oseba, ki bi morala znati roke, je meni nič tebi nič šla na dopust, ni dala podpisa, da pa je sodelovala nimam dokaza, ker lahko vsak nalise, da je sodeloval preko telefona in odgovori na morebitno prazen mail. Hkrati je očitno da laže.

Mare2 je 21. sep 2018 ob 16:59 izjavil:

Snowflake2 je 21. sep 2018 ob 10:32 izjavil:

Torej za neko stvar sem se pritožil, nakar sem dobil negativen odgovor, me pa motijo predvsem naslednja dejstva:
-v predpisih so roki, v katerih katerih se procesi v postopku morajo odviti. Glavna oseba , ki bi morala tu sodelovati, si je (glede na to, da naj bi roki bili znani) vzela kar dopust, zato pri postopku ni bila prisotna. V pritožbi je napisala, da je sodelovala kao preko telefona. Poslala je tudi odgovor mail druge osebe, da se kao strinja s sklepom, ni pa dala podpis. Glede na to, da smo pač Slovenistan, me zanima, če sem jaz upravičen do drugega dela konverzacije, ker mi je res vse skupaj sumljivo, da je samo nekaj prejela in oddala pač to izjavo ker je mogla. V sklepu so tudi prisotne jasne nasprotujoče si izjave, z dejanskimi zapisanimi členi določb. Na žalost ni mogoče sprožiti kar koli nazaj. Torej je tak nepodpisan sklep, ki kontrira svoje izjave sploh veljaven?

Lost in snow, morda si že pri pritožbi naredil napako, da ti je ni sestavil odvetnik.

Pritožba naj bi vsebovala določene sestavine, sicer sodišče pritožbo obravnava, če pa nisi napisal predlog sklepa pa sodišče niti ne ve, kaj bi rad. Če bi manjkala "bistvena sestavina" bi te morda pozvali k dopolnitvi. Tako pa...

Tako kot mi iz tvojih navedb ne vemo točno, kaj bi rad.

Sodišče ravna kot je v tvojem primeru. Laično opisano, krneki pišejo. Navajajo neke člene itd.

Malo pogooglaj, kaj so bistvene, obvezne sestavine pritožbe itd.

https://www.google.com/search?q=sestavi...

En tak članek je tu:
Pravica do pritožbe je sicer absolutna pravica, vendar občasno pritožba ni dovoljena. Kdaj? In kako napisati pritožbo? Pripravili smo nekaj nasvetov.

Pritožba kot pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica. Je tudi pravica, ki je zagotovljena z mednarodnimi pravnimi akti, kot je na primer Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. Pravica do pravnega sredstva pa v teh ni enako varovana, medtem ko mednarodni pravni red zahteva vsaj eno možnost oziroma stopnjo, pa je slovenski pravni red malce bolj radodaren.
Pritožba je dovoljena le v določenem roku.

Rok začne teči naslednji dan po vročitvi in se izteče za upravne zadeve običajno 15. dan, za sodne 30. dan po vročitvi, in se 'izteče' na delovni dan (torej delavnik). Pritožbo lahko vložite na vložišču, na zapisnik (narek) ali priporočeno po pošti, občasno tudi elektronsko. Če oddate pritožbo pri organu, si naredite kopijo pritožbe in naj vam na to kopijo odtisnejo potrdilo o oddaji.

Pritožba mora vsebovati:

navedbo akta (kateri akt izpodbijate),
razloge za pritožbo in
kaj želite s pritožbo doseči (zahtevek).

Ob pritožbi mora biti plačana taksa, če je tako navedeno v pravnem pouku, ki predstavlja eno izmed pomembnejših informacij.

Pritožbo se (skorajda) vedno vloži na 'prvi stopnji', torej tam, kjer so akt izdali. Ta organ preveri pravočasnost pritožbe in ali ima formalne sestavine (podpis, taksa in ali je razumljiva).
V zapletenih primerih bo pomoč odvetnika skorajda nujna.

Ta bo običajno najprej preveril, kaj ima organ 'v spisu', torej, kakšno gradivo je organ zbral, od koga, kaj naj bi to dokazovalo in kako je te dokaze in trditve preveril. Tanjši je spis, večja je verjetno, da so kaj pozabili opraviti. Debelejši je spis, večja je verjetno kakšne postopkovne napake.

Pravica do pritožbe je sicer absolutna pravica, vendar občasno pritožba ni dovoljena. Je pa zato Ustava predvidela, da se v takšnih primerih lahko sproži sodna presoja akta. Ker gre v sodnih sporih za bolj zapletene postopke, ki so bolj 'togi' in strogi glede vsebine in oblike zahteve, je prej smiselno temeljito naštudirati sam postopek ali pa si pridobiti strokovno pravno pomoč odvetnika, ki mu zaupate.

Pomembno je namreč opozoriti, da evropski in ameriški pravni sistem delujeta na prepričanju, da 'nepoznavanje prava škoduje', torej na predpostavki, da vsi poznamo pravo in njegove posledice za postopek in prakso.

Ker je nemogoče slediti vsem pravnim panogam in razvojem 'kot laik', je torej pomoč strokovnjaka edino, kar vam lahko pomaga zasledovati vaše pravne koristi. Če pa se vseeno odločite vložiti pritožbo sami, vas opozarjam, da mora biti obrazložitev akta in pritožbe smiselna in razumljiva, da mora imeti stranka (prejemnik akta) pred izdajo akta pravico, da se izjasni, da mora imeti akt pravni pouk, obrazložitev, izrek, podpis in žig (navedbo, kdo ga je izdal, zakaj in kaj je odločil). Če tega ne storite, pa seveda to omenite v pritožbi.

Za brezplačen nasvet odvetnika se lahko na nas obrnete tudi vi, tako da svoje vprašanje pošljete na elektronski naslov odvetniksvetuje.lisa@adriamedia.si.

https://www.liza.si/kolumna/odvetnik-sv...

----------
Tile linki nimajo nobene povezave z mano. Sem samo malo pogooglal. :)